Slovenija sicer izkazuje močno zastopanost žensk na določenih področjih javnega sektorja, posebno v zdravstvu, šolstvu in nekaterih vedah univerzitetnega izobraževanja - in nenazadnje prav v biologiji in prav na NIBu. Medtem ko so druge vede znatno manj zanimive za dekleta, čeprav odstotek žensk narašča, npr. v političnem, finančnem in tehničnem sektorju. Tu je recimo posebno podprt s pozitivnimi akcijami kot so »Mlada inženirka leta«, »Inženirka sem« idr. Vendar pa prav povsod, predvsem v zdravniških in večini akademskih krogov, delež žensk na višjih in odločujočih položajih kmalu zdrsne lahko tudi pod 20%, celo 10% – kar opišemo s tako imenovanim škarjastim diagramom ali steklenim (nevidnim) stropom, ki ga tudi zelo ambiciozne ženske ne morejo preseči.
 

Uvodoma sežem v zgodovino organiziranega evropskega in istočasno slovenskega gibanja za enake možnosti žensk, v znanosti v primerjavi z Evropskimi državami – navkljub zakonodaji, ki zagotavlja enakopravnost spolov – kar morda do neke mere velja za t. im. svet zahodne civilizacije, za ostali pa prav gotovo manj. Osredotočam se na kazalce in merila, da kot znanstveniki lahko ta opažanja vrednotimo in poiščemo vzvode, kako v dobro vseh spolov zagotoviti enake možnosti in izkoristiti potencial »druge polovice sveta«, kot je dejala vzornica na tem področju prof. dr. Aleksandra Kornhauser.
 

Nazadnje pokažem tudi na najbolj pereče neenakosti položaja - in ne neenakosti spolov - zaradi nedvomnih razlik med spoloma žensk; saj smo ženske res drugačna bitja »z Venere« in moški »z Marsa«!

A »živela razlika - vive la difference« pravi francosko reklo – razlika, ki je osnova razvoja spolom prijazne družbe! Z leti se tako imenovanemu »seksizmu« pridruži še »starizem« – neenake možnosti starejših žensk – celo zakonodaji! Dva sila podobna elementa družbenega obnašanja, ki hromita naš razvoj in blagostanje, sodelovanje in prijateljstvo.

Vabljeni!

Seminar bo potekal v slovenskem jeziku.

 

Dodatne informacije: Žiga Cerkvenik, ziga.cerkvenik@nib.si