Setev strniščnih in prekrivnih dosevkov v Sloveniji že skoraj dve desetletji predstavlja pomemben del kmetijsko-okoljskih ukrepov. Ta kmetijska praksa poleg izboljšanja rodovitnosti tal prinaša tudi številne druge koristi, kot so zatiranje plevela, zmanjševanje erozije tal ter učinkovito kroženje hranil.

V preteklih letih je povprečna skupna površina prekrivnih dosevkov presegla 60.000 hektarjev njivskih površin, pri čemer prevladuje setev prezimnih dosevkov in dosevkov za podor. Med neprezimnimi cvetočimi dosevki so najbolj razširjeni ajda, sončnice in facelija, ki predstavljajo pomemben vir hrane za medonosno čebelo.

Prekrivni dosevki so lahko koristni tudi za divje opraševalce (čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji) še posebej, če sejemo mešanice, ki zagotavljajo večjo pestrost prehranskih virov in podaljšajo čas cvetenja. Divji opraševalci so za kmetijstvo zelo pomembni, saj opravijo vsaj polovico opraševanja. Glavna težava opraševalcev je pomanjkanje hrane, z dosevki pa lahko zagotovimo vir hrane v poznem poletju in zgodnji jeseni.

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo skupaj z vodilnim partnerjem Nacionalnim inštitutom za biologijo v okviru projekta EIP POMOP naredili preizkus cvetočih neprezimnih strniščnih dosevkov.

Na podlagi predhodnih preizkusov smo izbrali 28 vrst s privlačnimi cvetovi in medovitim potencialom, ki poleg privabljanja opraševalcev zagotavljajo še druge ekosistemske storitve. Tako smo zasnovali kompetitivno mešanico, ki je bila usmerjena v hitro rast, učinkovito vezavo hranil in zaščito tal pred erozijo in je temeljila na ajdi in oljni redkvi. Mešanica za slaba tla je bila prilagojena manj ugodnim rastnim razmeram, kot sta suša in pomanjkanje hranil, v njeni sestavi so prevladovali navadni riček, oljni lan in navadna turška detelja. Mešanica z metuljnicami je bila namenjena izboljšanju rodovitnosti tal z vezavo dušika iz zraka, pri čemer sta glavnino sestoja predstavljali modra in bela lupina. Raznolika cvetoča mešanica je bila zasnovana za privabljanje širokega spektra opraševalcev ter je poleg facelije vključevala tudi kalifornijski zlati mak, kozmeje, cinije in ognjič.

Mešanice smo v letih 2023-2024 preizkusili na partnerskih kmetijskih gospodarstvih, ki so zajemala območje Primorske, osrednje in jugovzhodne Slovenije ter Pomurja. Setev smo izvedli po žetvi ozimnih žit v obdobju od druge polovice julija do prve polovice avgusta. Rezultati spremljanja cvetenja so pokazali, da smo v primerjavi z najbolj uspešno monokulturno vrsto, facelijo, ki je cvetela povprečno 49 dni, z večino mešanic zagotovili 20 do 25 dni daljše obdobje cvetenja. Vzorčenje ob koncu vegetacije (konec oktobra) je pokazalo, da je bila pričakovano najbolj produktivna kompetitivna mešanica, kjer smo dosegli skoraj 4000 kg suhe snovi na hektar. Presenetljivo visok pridelek 3000 kg suhe snovi na hektar smo izmerili tudi pri raznoliki cvetoči mešanici, medtem ko z metuljnicami nismo presegli 800 kg suhe snovi na hektar.

Fotografije: dr. Robert Leskovšek, Anže Rovanšek, dr. Danilo Bevk

V primerjavi z neposejano in obdelano kontrolo, so kompetitivna mešanica, mešanica za slaba tla in raznolika cvetoča mešanica zmanjšale zapleveljenost med 50-80 %. Nekoliko slabše rezultate smo dosegli z metuljnicami, kjer se je delež zapleveljenosti zmanjšal le za približno 20 %. Omejen učinek uravnavanja plevela je poleg počasnejšega začetnega razvoja posledica slabe tolerance modre in bele lupine na visoke temperature. Zaradi tega tvorita manj biomase, kar zmanjšuje njuno učinkovitost pri zatiranju plevela. Kljub visokemu deležu okrasnih rastlin je raznolika cvetoča mešanica v pogojih manjše zapleveljenosti dosegla zadovoljive rezultate, ki so primerljivi z mešanicami z bolj konkurenčnimi vrstami prekrivnih dosevkov.

Naši rezultati nakazujejo, da imajo nekatere okrasne rastline in zelišča ter ciljno zasnovane cvetoče mešanice bistveno večji potencial privabljanja divjih opraševalcev. Kljub temu je potrebno njihove učinke na ekosistemske storitve preveriti v širšem razponu pedoklimatskih razmer, saj imajo v primerjavi z nekaterimi uveljavljenimi agronomskimi vrstami bistveno slabši začetni razvoj in konkurenčno sposobnost.

Projektni partnerji: Nacionalni inštitut za biologijo (vodilni partner), kmetijska gospodarstva: Anton Plut, Primož Titan, Simon Stibilj, Franci Omahen in Šolski center Šentjur; Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma in Jasna dizajn

Financiranje: Projekt EIP POMOP se financira iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 (v celoti iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) in poteka v okviru ukrepa Sodelovanje Programa razvoja podeželja 2014-2020, Podukrep 16.5. - Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Trajanje: 18. 5. 2022 – 18. 5. 2025

Besedilo: dr. Robert Leskovšek in Anže Rovanšek (Kmetijski inštitut Slovenije)