Zgodovina

Preko trideset let raziskovanja morja v Sloveniji

Pred več kot ridesetimi leti se je iz začetne vneme ljubiteljev morja in zanesenjaških potapljačev porodila želja po ustanovitvi zavoda, ki bi se ukvarjal z raziskavami morja. S tem zapisom želimo bralcem predstaviti edino slovensko raziskovalno ustanovo, ki raziskuje morje, spoznati prehojeno pot od začetnega zanesenjaštva do pomembnega poslanstva, ki ga ima danes Morska biološka postaja (v nadaljevanju MBP) v sredozemskem prostoru.

Zgodovina raziskovanja življenja v Slovenskem morju

Raziskave življenja v Jadranskem morju imajo zavidljivo štiristoletno tradicijo, čeprav je do sistematičnih raziskav na področju številnih naravoslovnih ved dejansko prišlo šele v 19. stoletju. Izredna pestrost vrst živih organizmov je tedaj privabljala znanstvenike - naravoslovce v raziskovalne centre v Rovinju, Trstu in Benetkah. Nekatera temeljna dela o planktonu, kot npr. Steuerjev "Planktonkunde" (1910) so nastala prav na tem območju. Čeprav je bil Trst še pred 100 leti prestolnica morske biologije, Tržaški zaliv pa dejansko pionirsko območje raziskav, zveni skoraj paradoksalno, da v Tržaškem zalivu še vedno ne poznamo prav dobro morskega življa, ki ga naseljuje. Podatkov o favni in flori je še vedno malo, tudi s strani prispevka italijanskih kolegov. V prvi polovici sedemdesetih let sta se prof. Štirn in prof. Matjašič s sodelavci lotila prve inventarizacije favne in flore severnega Jadrana. S pomočjo strokovnjakov - specialistov z vsega sveta jim je uspelo evidentirati veliko morskih organizmov iz mnogih skupin. Žal pa je projekt prekmalu zamrl in za veliko skupin še vedno ni podatkov. Tako je poznavanje favne in flore slovenskega morja še danes, na pragu 21. stoletja, skopo in pomanjkljivo.

Morska biološka postaja je bila ustanovljena leta 1969 kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze iz Ljubljane. Sedež prve postaje je bil v vili na Sončni poti 10 v Portorožu. Veliko zaslug za ustanovitev MBP imata prof. Franc Sušnik in že prej omenjeni prof. Jože Štirn. Ko je Inštitutu za biologijo uspelo pridobiti v uporabo prostore nekdanje tovarne mila Salvetti, je dr. Štirnu in sodelavcem uspelo zatem del teh prostorov preurediti v sodobno stavbo. Leta 1979 se je MBP dokončno preselila v to stavbo, neposredno ob morju in se za nekaj let preimenovala v Morski raziskovalni in izobraževalni center (MRIC), nato pa spet ohranila prvotno ime. Poleg favnističnih in florističnih posebnosti slovenskega morja so raziskovalci MBP spremljali tudi vire ekonomsko pomembnih ribjih vrst v severnem Jadranu (inčun, papalina in sardela). V začetku osemdesetih let so pozornost posvetili tudi okolju obeh strunjanskih lagun

Raziskovanje morja danes

Morska biološka postaja je danes raziskovalna skupina v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo iz Ljubljane. Je edina slovenska znanstvena ustanova, ki se ukvarja z raziskovanjem morja in spremljanjem njegove kvalitete. Danes so raziskovalci MBP osredotočeni na raziskave s področij fizikalne, kemijske in biološke oceanografije. Raziskovalno skupino MBP že več kot deset let uspešno vodi biologinja prof.dr. Alenka Malej. Zaposlenih je 30 delavcev, od katerih je 16 raziskovalcev. Največ je biologov, kar deset, ostalo pa predstavljajo trije kemiki, eden fizik, informatik in geolog. Med temi sta tudi dva mlada raziskovalca. V grobem ločimo štiri raziskovalne enote, ki raziskujejo planktonsko in bentoško ekologijo, biogeokemične lastnosti recentnih sedimentov in gibanje morskih mas v Tržaškem zalivu. Spričo čedalje večjega onesnaževanja slovenskega obalnega morja je velik poudarek posvečen tudi temu problemu. V več, kot tridesetih letih delovanja MBP so raziskovalci izdali prek 100 znanstvenih prispevkov in tehničnih poročil za različne uporabnike predvsem s področja oceanografskih ved, morske ekologije in varstva narave.

Preden spoznamo osnovne dejavnosti MBP, je morda prav, da se seznanimo tudi z morjem, ki ga raziskujejo strokovnjaki te ustanove. Tržaški zaliv se nahaja na skrajnem severnem delu Jadranskega morja in je podvržen nekoliko drugačnim razmeram kot drugi predeli Sredozemskega morja. Posebne hidrološke in ekološke razmere so posledica plitvosti, zaprtosti, vnosov sladkovodnih pritokov in seveda antropogenih vplivov. Značilna so visoka nihanja slanosti in temperature, veliki rečni vnosi in izrazito razslojen vodni stolpec v toplejšem delu leta. Plitvi Tržaški zaliv je izpostavljen številnim obremenitvam in motnjam, med katere sodijo predvsem pomanjkanje kisika (hipoksije in anoksije) in produkcija morskega snega ter intenzivno ribištvo in povečan pomorski promet. Vsem tem pojavom in vplivom človekove dejavnosti namenjajo raziskovalci MBP veliko pozornosti. Še posebej se posvečajo pojavu sluzastih agregatov. Čeprav segajo prvi zapisi o pojavu sluzastega morja daleč v leto 1729, je še danes veliko nejasnosti o tem, predvsem za turizem nevšečnem pojavu. Zato je veliko raziskovalnih prizadevanj usmerjenih v raziskave usode raztopljene organske snovi kot možnega vira za nastanek sluzastih skupkov. Prav tako pomembne so raziskave dinamike naknadne poselitve bentoških živali in alg na predelih, ki jih je prizadelo skoraj popolno pomanjkanje kisika (anoksija). V zadnjih dvajsetih letih je bilo zaradi pomanjkanja kisika v Tržaškem zalivu več primerov množičnega pomora bentoške favne. Še posebej hudo je bilo leta 1983, ko je bila prizadeta petina zaliva. Od drugih pojavov, ki jih na MBP redno spremljajo, je potrebno omeniti množično "cvetenje" fitoplanktona, pojavljanje strupenih vrst oklepnih bičkarjev, masovno pojavljanje nekaterih vrst zooplanktona (npr. meduze mesečinke Pelagia noctiluca, morski metuljčki Creseis acicula), opazovanje tujerodnih vrst in drugo.

Še posebej pomembno je razumevanje procesov, ki potekajo v morju. V tem sklopu je potrebno omeniti uporabne (aplikativne) raziskave razlivanja odpadnih voda iz kanalizacijskega izpusta, vplive gojenja morskih organizmov na morski živelj pod gojišči ter preučevanje gibanja vodnih mas v Tržaškem zalivu. Izjemno pomembno je tudi redno spremljanje kvalitete morja (t.i. monitoring).Na MBP je bil leta 1995 ustanovljen Instrumentalni center Morska Biološka Postaja Piran, ki ga vodi dr. Branko Čermelj . Osnovni namen tega centra sta pretok znanja ter nudenje velike raziskovalne opreme uporabnikom. Eden izmed najpomebnejših srednjeročnih načrtov Instrumentalnega centra je postavitev Obalne oceanografske postajeOOP, pred Piransko Punto, je realiziran. Danes OOP nadgrajujemo in izboljšujemo spletno stran in dostopnost podatkov v spletu. Drugi po vrsti izmed prednostnih ciljev, je skrb za usposoblenost raziskovalnega plovila in za raziskovalno opremo na njem.

MBP in varstvo narave

Vse večji poudarek je v zadnjih letih na MBP posvečen naravovarstvenim projektom. Žal je, navzlic čedalje večjemu razumevanju naravovarstvene problematike s strani države, še vedno premalo sredstev usmerjenih v tovrstne raziskave. Spričo stopnjujočih se negativnih vplivov človeka, povezanih s povečanim pomorskim transportom in navtičnim turizmom, ter s kočarjenjem v tako ali tako občutljivem ekosistemu slovenskega morja, so zavarovana območja morda edini način, da ohranimo biotsko raznolikost slovenskega morja.

Danes imamo v slovenskem morju štiri zavarovane predele - naravne spomenike: Rt Madona pri Piranu, Debeli rtič in rastišče morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica) pri Žusterni ter naravni rezervat Strunjan . Vsi štirje so slovenski prispevek k ohranjanju naravne dediščine Jadranskega morja, zato moramo varovanju teh naravnih spomenikov posvetiti vso potrebno pozornost.

Eden uspešnih naravovarstvenih projektov, ki so ga izvedli na MBP, je bil projekt presaditve pozejdonke. Ta morska cvetnica raste danes v slovenskem morju (in sploh ob istrski obali) le pri Žusterni . To rastišče pri Kopru naj bi bilo ostanek nekoč obsežnih travnikov pozejdonke. Zaradi možnosti uničenja rastišča - zaradi morebitne graditve nove obalne ceste - so raziskovalci MBP presadili pozejdonko na novo rastišče pred Morsko biološko postajo. Vse presajen sadike so po obdobju mirovanja pognale nove liste.

Kot smo navedli že v zgodovinskem pregledu, je poznavanje življenja v slovenskem morju še vedno zelo pomanjkljivo. Šele pred kratkim smo tako dobili razmeroma popoln pregled mehkužcev, živečih v slovenskem obalnem morju. Seznam obsega kar 393 vrst, kar je izjemno veliko za tako majhno morje. Iz leta v leto strokovnjaki poročajo o pojavljanju za to območje novih vrst in sčasoma se mozaiki novih odkritij vklapljajo v splošno spoznanje, da je navzlic svoji majhnosti slovensko morje zelo pestro po številu. Sredi leta 1998 se je pričel raziskovalni projekt Evidentiranje favne, flore in habitatnih tipov slovenskega morja pod okriljem Ministrstva za znanost in tehnologijo RS in s podporo Ministrstva za okolje in prostor RS. V osnovi gre za nadaljevanje projekta iz sedemdesetih let. Cilj raziskovalnega projekta je evidentiranje habitatnih tipov in pripadajoče flore in favne, ki bi bili osnova za ekološko in naravovarstveno ovrednotenje slovenskega morja, hkrati pa analizirati vplive nekaterih človekovih dejavnosti na biotsko raznovrstnost, kot so gojišča rib in školjk, pojavi pomanjkanja kisika ter ribolova.

Izobraževanje in poljudno-znanstvene dejavnosti

Že od vsega začetka MBP obiskujejo mnoge srednje šole in osnovne šole, skupine študentov in profesorjev naravoslovnih ved in razni gostje, ki se želijo seznaniti z njeno dejavnostjo. V ta namen gostom razkažejo delovne prostore in instrumentarij ter predstavijo dejavnost MBP. Ko se bliža konec šolskega leta, MBP redno obiščejo razne osnovne šole iz vse Slovenije, za katere organizirajo terenske ekskurzije in vzorčevanja s čolnom. Učenci in dijaki se lahko na mestu samem seznanijo z najpogostejši prebivalci morskega dna slovenskega morja, ki jih s posebno mrežo - dredžo - potegnejo na plan. O delu MBP so posneli tudi dokumentarno videokaseto, ki prikazuje dejavnosti raziskovalcev te postaje. Leta 1995 so raziskovalci MBP v sodelovanju z ekipo RTV Slovenije sooblikovali dokumentarni film "Ujeta modrina", ki gledalce seznanja s problemi našega morja. Poznavanje naravnih danosti slovenskega morja je pomembno tudi v izobraževalnem procesu. Izobraževalna dejavnost MBP je že od vsega začetka uspešno dopolnjevala znanstveno raziskovalno dejavnost. Zajema predvsem organizacijo strokovnih tečajev za študente biologije in drugih naravoslovnih ved iz obeh domačih univerz. Z življenjem v slovenskem morju seznanjajo tudi študente tujih univerz, za katere že od leta 1973 redno organizirajo strokovne tečaje iz biologije in ekologije morja.

Zaključek

Danes je MBP vključena v mrežo evropskih inštitutov za raziskovanje morja, je nosilka sodelovanja Slovenije v mednarodni oceanografski komisijiUNESCO in CIESM (Committee internationale pour l'exploration de la Mer Mediteranee) ter center za regionalni program Združenih narodov za Sredozemlje (UNEP - United nations environmental program, MEDPOL ). Dejavna je v mnogih združenjih in tesno sodeluje z drugimi sredozemskimi inštituti. Plod tovrstnega sodelovanja so številni skupni raziskovalni projekti (npr. slovensko-francosko sodelovanje, slovensko-angleško sodelovanje, slovensko-hrvaško sodelovanje).

Leta 2000 je bilo kupljeno novo raziskovalno plovilo, leta 2006 pa je bila dokončno zgrajena tudi nova stavba Morske biološke postaje .

Dopolnjeno izvirno besedilo: doc. dr. Lovrenc Lipej

tu je tekst citataAvtor.