Kaj se dogaja v morju
Raziskovalci NIB Morske biološke postaje Piran so bili v torek, 18. 6. 2013 na rednem terenu v okviru spremljanja ekološkega stanja morja in kakovosti morja (naročnik: ARSO). Glede na razpoložljive podatke (direktne in vivo meritve nekaterih parametrov; za ostale pa je potreben čas za analitske metode), je stanje v morju sledeče:
- Izmerili smo nizke vrednosti prosojnosti, ki je pokazatelj prodiranja svetlobe v globino. Nizke vrednosti prosojnosti kažejo na to, da je v morju velika količina lebdečih delcev, ki zaradi odboja ali absorpcije svetlobe, preprečujejo njeno potovanje v globino. To je vidno tudi s prostim očesom, saj je voda na pogled motna, rahlo rjavkasto obarvana. Slabše prosojnostne razmere so zlasti na postajah v Koprskem zalivu (mera za oceno prosojnosti 18.6.2013 2,5 m, pred mesecem dni 5 m) pa tudi drugod v slovenskem morju. Delci v vodi so bodisi plankton, bodisi tisti, ki pridejo v morje z rekami (vnosov sladke vode je bilo v zadnjih tednih veliko).
- Dejstvo je, da že nekaj časa in ne le v teh dneh, spremljamo cvetenje fitoplanktona. Povečano namnožitev diatomej (kremenčaste alge), ki prevladujejo v vzorcih morske vode, opazujemo že vse od maja dalje, ko smo izmerili visoke koncentracije fitoplanktonske biomase (najvišje v tem letu). V prejšnjih tednih je bilo v morju največ določenih vrst diatomej (Chaetoceros spp., Bacteriastrum spp.) (fotografije pod mikroskopom), opazili pa smo tudi že drobne delce morskega snega (nekaj mm do cm dolžine). Pojav cvetenja morja v tem delu leta ni nič neobičajnega, saj so prav pozno-pomladanski meseci (maj, junij) zaznamovani z obilnimi rečnimi pretoki (posledica taljenja snega v gorah), v letošnjem letu pa je bilo še veliko padavin. Vsi ti sladkovodni vnosi prinesejo večje količine hranilnih snovi v morje, ki spodbudijo rast fitoplanktona. Da gre za običajen pojav, smo poročali tudi v preteklih letih (če omenimo samo junij 2012), v letu 2010 pa smo cvetenje fitoplanktona beležili tudi kasneje, v juliju, saj je bilo to obdobje zaznamovano s sicer neobičajno velikimi vnosi sladke vode v morje. Vprašanje je le, kolikšen je obseg tega cvetenja, ki ga izražamo bodisi kot biomaso (koncentracija glavnega fotosintetskega barvila - klorofila a) ali abundanco fitoplanktona (št. celic/liter). Ali bodo vrednosti teh parametrov večje kot v maju, bo znano čez nekaj dni, ko bodo narejene analize biomase in mikroskopski pregledi.
Modis Aqua Chlorophili_A map 18.06.2013 Prepleti vrst Chaetoceros in Bacteriastrum pospešujejo nastajanje drobnih skupkov, v katere se ujamejo drugi delci. Chaetocerossp. z značilnimi izrastki (hete) iz kremena, ki izhajajo iz vsake celice Razlago pojmov cvetenje, morski sneg in sluzenje si lahko ogledate na DODAJ POVEZAVO Pripravili: doc. dr. Patricija Mozetič, dr. Janja Francé Mikroskopska fotografija: dr. Janja Francé