dr. Rok Lenarčič:»Segregacija kromosomov med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis«

Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo (BTS-NIB)

Namen investicijskega projekta BTS-NIB je zagotovitev ustreznih infrastrukturnih pogojev za izkoriščenje raziskovalnih in razvojnih priložnosti na področjih delovanja NIB.

Predvajaj Video Več o projektu      Publikacija
  • SLOVESNOST OB OTVORITVI BIOTEHNOLOŠKEGA STIČIŠČA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA BIOLOGIJO S SLAVNOSTNO PODELITVIJO NAGRAD MIROSLAVA ZEIA
    SLOVESNOST OB OTVORITVI BIOTEHNOLOŠKEGA STIČIŠČA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA BIOLOGIJO S SLAVNOSTNO PODELITVIJO NAGRAD MIROSLAVA ZEIA
  • Gradnja Biotehnološkega stičišča NIB je zaključena
    Gradnja Biotehnološkega stičišča NIB je zaključena
  • 8. JUNIJ – SVETOVNI DAN OCEANOV
    8. JUNIJ – SVETOVNI DAN OCEANOV
    Vstopite v vznemirljivi svet raziskovanj Morske biološke postaje Piran (NIB)

Storitve in produkti

  •  
  • Storitve za kmetijsko dejavnost

    Glede na povzročitelja bolezni, gostiteljsko rastlino, letni čas in druge parametre izbiramo pri testiranju med različnimi laboratorijskimi metodami.

 
  •  
  • Okoljski monitoring in analize kakovosti voda

    Načela trajnostnega razvoja zahtevajo sistematično spremljanje stanja narave in človekovega okolja. V ta namen NIB izvaja in nudi stalen nadzor nad stanjem kakovosti slovenskih voda.

 
 
  •  
  • Raziskovalna oprema

    Velika raziskovalna oprema podpira našo raziskovalno in pedagoško dejavnost ter služi tehnološkemu razvoju v sodelovanju z gospodarskimi podjetji. Možnost njene uporabe po veljavnem ceniku nudimo tudi zunanjim uporabnikom.

 
 
 

14 sep
dr. Rok Lenarčič:»Segregacija kromosomov med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis«

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da si ogledate predavanje: »Segregacija kromosomov med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis«,ki ga je predstavil dr. Rok Lenarčič, sodelavec Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Predavanje je potekalo v četrtek, 15. septembra 2011, ob 15.00 uri, na sedežu Nacionalnega inštituta za biologijo, Večna pot 111, v Ljubljani, v predavalnici B3.

Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da si ogledate predavanje:


»Segregacija kromosomov med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis«,

ki ga je predstavil dr. Rok Lenarčič, sodelavec Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Predavanje je potekalo v četrtek, 15. septembra 2011, ob 15.30 uri, na sedežu Nacionalnega inštituta za biologijo, Večna pot 111, v Ljubljani,
v predavalnici B3.




Povzetek:

V tleh se bakterije pogosto srečujejo s spremenljivimi življenjskimi pogoji in pomanjkanjem hranil, zato so v evoluciji razvile različne strategije preživetja. Te vključujejo gibanje, razvoj kompetence ter sprejemanje tuje DNA, produkcijo antibiotikov in sporulacijo. Ker je sporulacija časovno in energetsko izjemno potratna, jo bakterije izberejo kot zadnji izhod za preživetje neugodnih pogojev. Poleg tega je proces tvorjenja dormantne spore nepovraten proces, zato je sprožitev procesa kompleksno regulirana. Zelo pomembno je, da se bakterijski kromosom pred sporulacijo pravilno podvoji, saj sta za uspešen proces sporuliranja potrebni dve nepoškodovani kopiji kromosoma. V začetni fazi se vsaka kopija pritrdi na svoj celični pol. To je signal za nastanek asimetričnega septuma blizu enega od celičnih polov. S tem se bakterijska celica razdeli na dva neenaka razdelka: manjšo predsporo in večjo materinsko celico. Posebni mehanizmi zagotovijo, da vsak novonastali razdelek vsebuje eno kopijo genoma; prva v predspori omogoča izgrajevanje spore iz notranjosti, druga v materinski celici pa omogoča izgradnjo spore iz materinske celice, predvsem izgradnjo plašča.

Večina proteinov, ki regulirajo in tvorijo asimetrični septum med sporulacijo bakterije Bacillus subtilis, sodeluje tudi pri tvorbi septuma med vegetativno rastjo celic. Eden takih je MinD, ki med vegetativno rastjo preprečuje celično delitev v bližini celičnega pola in nastanek minicelic brez genetskega materiala. Presenetljivo pa ima MinD med sporulacijo popolnoma drugačno funkcijo: zagotavlja nemoteno segregacijo kromosomov.


Povezava na predavanje - VideoLectures.net
 
 


Naložbo sofinancirata Republika Slovenija
in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.