Urška Čepin

V sredo, 8.6.2011 je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala Urška Čepin, ki je zagovarjala delo z naslovom »Genetska raznolikost in določanje virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV)« s področja biotehnologije. Njena mentorica je bila prof. dr. Maja Ravnikar, somentorica pa doc. dr. Maruša Pompe Novak.

V sredo, 8.6.2011 je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala Urška Čepin, ki je zagovarjala delo z naslovom »Genetska raznolikost in določanje virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV)« s področja biotehnologije. Njena mentorica je bila prof. dr. Maja Ravnikar, somentorica pa doc. dr. Maruša Pompe Novak.

Dr. Urška Čepin je svoje raziskovalno delo začela leta 2006 kot mlada raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo. Pri svojem doktorskem delu je proučevala virus pahljačavosti listov vinske trte (GFLV), ki je ekonomsko najpomembnejši virus v vinogradništvu, saj povzroča najhujšo virusno bolezen na trtah t.i. kužno izrojenost vinske trte. Cilj njene doktorske naloge je bil ugotoviti razporeditev in prisotnost virusa GFLV v različnih delih različnih sort vinske trte, z namenom najti primeren material za najzanesljivejšo detekcijo virusa GFLV. V okviru te študije je med drugim razvila in validirala novo metodo PCR v realnem času za splošno detekcijo in kvantifikacijo virusa GFLV, ki je 1000x občutljivejša od klasičnega testa ELISA. S tem je omogočeno zanesljivejše določanje okužbe trsov z GFLV z namenom klonske selekcije, boljše interpretacije bolezni in učinkovitejšega izkoreninjanja bolezni iz vinogradov.

Drugi cilj doktorske naloge je bil dobiti boljši vpogled v genetsko raznolikost satelitske RNA molekule (satRNA), ki se brez prisotnosti virusa pomagalca, v tem primeru GFLV, ni zmožna pomnoževati in prenašati med rastlinami. Da je do danes obstajalo le eno znano nukleotidno zaporedje satRNA, pomeni, da je bila to najslabše proučena molekula virusa GFLV. Več kot 130 novih nukleotidnih zaporedij je razkrilo, da ima satRNA podobne lastnosti kot genomski RNA molekuli virusa pomagalca, kar pomeni, da je izjemno raznolika in kar je še zanimivejše, izjemno hitro se lahko prilagodi na nov virus pomagalec, v našem primeru na virus mozaika repnjaka (ArMV), ki je najbližji sorodnik virusa GFLV. Novi izsledki hkrati pomagajo pri interpretaciji kako hitro se lahko genom virusa GFLV spreminja in prilagaja novim razmeram.