Združeni narodi so 22. maj proglasili za mednarodni dan biodiverzitete. S tem simbolnim dejanjem naj bi pri ljudeh vplivali na boljše zavedanje o pomenu ohranjanja žive narave. Tema dneva biodiverzitete v letu 2024 je “bodimo del načrta”, kar je poziv deležnikom, da pripomoremo k načrtu, po katerem bi ljudje do leta 2050 zaživeli z naravo v popolni harmoniji.

Ljubljana, 22. 5. 2024 – Na Nacionalnem inštitutu za biologij že od ustanovitve dalje raziskujemo, kako uskladiti naš način življenja z načinom življenja vrst, ki živijo v kmetijski krajini, v gozdovih, celinskih vodah, v morju,  jamah. Veliko raziskav na NIB naredimo v kmetijski krajini, kjer se je harmonija med ljudmi in naravo v zadnjih 100 letih močno porušila.

Biodiverziteta z eno besedo opisuje celoten fenomen življenja na Zemlji - pestrost različnih vrst (ki jih štejemo v milijonih), različnost osebkov vsake posamezne vrste, pa tudi vse biološke procese. Biološki procesi vrste in posamezne organizme povezujejo med seboj, jih delajo soodvisne in jim s tem že štiri milijarde let omogočajo razvoj in obstanek v naravnem okolju.

Biološko gledano ljudje nismo nič drugega kot ena izmed živalskih vrst. Tudi mi smo vpeti v omrežje soodvisnosti vrst in brez njih ne moremo preživeti. Prav zato je ključno, da z njimi zaživimo v harmoniji. A to bomo dosegli šele, ko bomo druge vrste prepoznali kot naše enakovredne partnerje in jim s tem omogočili normalen razvoj in obstanek.

Na Nacionalnem Inštitutu za Biologijo že od ustanovitve dalje raziskujemo tudi, kako uskladiti naš način z načinom življenja vrst, ki živijo v kmetijski krajini, v gozdovih, celinskih vodah, v morju,  jamah, …. V prvi vrsti ugotavljamo koliko in katere vrste živijo okoli nas, z opazovanji, meritvami in poizkusi spoznavamo, kakšne razmere jim koristijo in kakšne škodujejo, kateri biološki procesi najbolj zaznamujejo soodvisnost med nami. Šele opremljeni s takšnimi podatki potem predlagamo rešitve, za katere smo dovolj prepričani, da bodo res prispevale k načrtu vzpostavitve harmonije življenja v naravi.

Veliko raziskav na NIB naredimo v kmetijski krajini, kjer se je harmonija med ljudmi in naravo v zadnjih 100 letih močno porušila. Žužkojede travniške ptice, kot je na primer repaljščica, ki je na spodnji fotografiji, na ljudi nimajo velikega neposrednega vpliva, razen morda, da jo je pravo veselje opazovati, kako poseda po vrhovih bilk nepokošenega travnika. Drugače je s posrednimi vplivi. Med gnezdenjem za hrano poberejo ogromno žuželk, ki jih v kmetijstvu smatramo za škodljive. Za razliko od škropiv, ki jih ljudje sicer uporabljamo za ta namen, ptice to naredijo zastonj, zelo učinkovito in brez stranskih učinkov. In same vedo, kje in kdaj je njihova pomoč najbolj dobrodošla.

FOTOGRAFIJA: dr. Davorin Tome: Repaljščica