Številne žuželke uporabljajo vibracijske napeve pri dvorjenju; signali so ključni za prepoznavo, izbiro in iskanje spolnega partnerja, s tem pa za nadaljevanje rodu. Z vedenjskimi in nevrofiziološkimi poskusi ter modeliranjem odziva vibracijskih receptorjev pri stenici zeleni smrdljivki smo razkrili doslej neznan mehanizem, s katerim okoljski šum moti prepoznavo in lokalizacijo vira vibracijskih napevov pri žuželkah. Ta mehanizem — različno popačenje valovanja na različnih mestih, kjer pride dražljaj do prostorsko ločenih čutil v nogah — je, kot kaže, unikaten za vibracijski svet. Poskusi so pokazali, da celo šum, ki se frekvenčno sploh ne prekriva s signali, zmoti prepoznavo frekvence in smeri. Poleg tega se je vpliv šuma na zaznavo signalov in vedenje izrazil pri mnogo nižjih jakostih kot pri šumu, ki zmoti zvočno sporazumevanje žuželk.

Ena od verjetnih posledic tega pojava je, da lahko šum, ki ga proizvaja človek (t.i. antropogeni šum) negativno vpliva na naravne združbe žuželk na načine, ki se jih do zdaj še nismo zavedali. Primer je promet, ki lahko s tem kvarno vpliva na združbe žuželk precej daleč od ceste. In čeprav je uporabljena modelna vrsta – stenica zelena smrdljivka – pri nas invaziven škodljivec, so številne stenice in druge žuželke, ki se sporazumevajo z vibracijami, ključen del naravnih ekosistemov. Le z razumevanjem temeljnih bioloških procesov, kot je zaznava signalov, lahko bolje predvidimo negativne vplive človeka na naravo in jih pomagamo omiliti.

Članek je pred kratkim izšel v znanstveni reviji Communications Biology.