Na Nacionalnem inštitutu za biologijo je v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za meroslovje 11. decembra 2024 potekalo zelo zanimivo strokovno srečanje, ki je osvetlilo izzive in rešitve na področju meroslovne podpore v biokemijski analitiki.

Dogodka se je udeležilo veliko predstavnikov iz različnih laboratorijev in organizacij, ki delujejo na področjih medicine, farmacije, veterine, varne hrane in monitoringa okolja ter pri svojem delu uporabljajo molekularno-biološke in kemijske metode.

Na dogodku so bili predstavljeni rezultati projekta Met4Lab, nacionalni meroslovni sistem, dobre prakse pri zagotavljanju zanesljivosti rezultatov s strani priznanih inštitucij in koristne informacije povezane z zahtevami za akreditacijo ISO 17025 in ISO 15189.

Projekt Met4Lab je bil zasnovan z namenom izboljšanja identifikacije in izmenjave meroslovnih potreb med laboratoriji v Sloveniji. Meroslovje je namreč gradnik za industrializirano in vse bolj globalizirano digitalno družbo, kjer so zanesljive meritve bistvenega pomena. Novi družbeni izzivi in nastajajoče tehnologije tako povečujejo potrebo po natančnih in zanesljivih meritvah ter s tem po novih merilnih zmogljivostih.

Prav zato je meroslovje na področju kemije in biologije v intenzivnem razvoju. Tako hitremu razvoju različnih dejavnosti, kot so medicina, farmacija, veterina, varna hrana in monitoring okolja, meroslovna podpora težko sledi brez finančnih spodbud. Prav zato so Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Urad Republike Slovenije za meroslovje (MGRT, MIRS) ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) financirali projekt Met4Lab, pri katerem je sodelovalo kar 6 partnerjev:

• Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
• Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo,
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, Katedra za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil,
• Nacionalni laboratorij za zdravje, hrano in okolje, Center za medicinsko mikrobiologijo,
• Nacionalni laboratorij za zdravje, hrano in okolje enter za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja in
• Nacionalni inštitut za biologijo, ki je bil tudi koordinator projekta.

Za boljšo implementacijo meroslovja je potrebno ob intenzivnem razvoju iskati tudi načine za hiter in uspešen prenos meroslovne podpore do končnih uporabnikov. Eden od načinov prenosa je povezovanje akreditiranih laboratorijev in drugih laboratorijev, ki izvajajo analize za končne uporabnike, ter nosilcev nacionalnih etalonov za posamezno področje.

Temu je sledil tudi projekt Met4Lab, pri katerem je sodelovalo 6 partnerjev. Namen projekta je bil vzpostaviti podlage za identifikacijo meroslovnih potreb laboratorijev, ki delujejo na področju kemije, biologije in medicine in pridobiti podatke o primerljivosti laboratorijev. Kot primer metode so bile izbrane analize z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR).

PCR je ena od metod, ki se zelo pogosto uporabljajo za analizo nukleinskih kislin in temelji na pomnoževanju izbranega tarčnega zaporedja le-teh. Z metodo PCR in njenimi nadgradnjami kot sta PCR v realnem času in digitalna PCR je možno izvajati detekcijo, identifikacijo in kvantificiranje izbranih tarčnih zaporedij nukleinskih kislin, pridobljenih iz različnih organizmov in iz različnih tipov vzorcev.

Za pridobivanje podatkov o meroslovnih potrebah laboratorijev je bila najprej organizirana delavnica za partnerje projekta, na kateri smo izmenjali izkušnje, dobre prakse in identificirali potrebe po meroslovni podpori. Nato je bila izvedena anketa o potrebah po meroslovni podpori za laboratorije, h kateri smo povabili večje število laboratorijev, ki pri svojem delu uporabljajo analize s PCR. Na podlagi identificiranih potreb in ankete je bila organizirana delavnica, katere glavne teme so bile meroslovna sledljivost, merilna negotovost in priprava kontrolnih materialov.

Za pridobivanje podatkov o primerljivosti rezultatov iz različnih laboratorijev sta bili organizirani dve medlaboratorijski primerjavi. V prvi primerjavi so laboratoriji z metodo PCR v realnem času določali prisotnost bakterije Listeria monocytogenes v mleku, v drugi pa so laboratoriji določali prisotnost virusa SARS-CoV-2 v komercialnem kontrolnem materialu. V prvi primerjavi so sodelovali štirje laboratoriji, v drugi pa kar osem laboratorijev. V obeh primerih so vsi laboratoriji zaznali prisotnost izbranega organizma, ali Listeria monocytogenes ali SARS-CoV-2. Pri določanju količine virusa pa so bile med laboratoriji ugotovljene večje razlike, ki so bile povezane z uporabo različnih metod za pripravo in analizo vzorcev ter različnih aparatur, pa tudi zaradi nehomogenosti komercialnega kontrolnega materiala.

Rezultati projekta so pokazali, da so laboratoriji, ki so sodelovali v projektu, dobro usposobljeni za analize z metodo PCR. Glede potreb po meroslovni podpori pa so med njimi razlike, in sicer so nekatera področja, kot npr. določanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov in področja medicine zelo dobro podprta, medtem ko se na drugih področjih kažejo večje potrebe po kontrolnih in referenčnih materialih ali referenčnih metodah ter ustreznih medlaboratorijskih primerjavah.

Izsledki rezultatov projekta, kot tudi odzivi s strani udeležencev dogodka kažejo, da so potrebe po tovrstnih projektih v Sloveniji velike, ter da sta zavedanje o pomenu meroslovja in skrb za zanesljivost meritev bistvenega pomena za varovanje zdravja, kakovostnejše življenje ter celovit razvoj družbe.