28
okt
Ralstonia solanacearum
Ralstonia solanacearum
Ralstonia solanacearum podatkovni list
Ralstonia solanacearum je patogena bakterija na rastlinah, ki jo uvrščamo v kompleks vrst Ralstonia solanacearum. Povzroča bakterijsko venenje in rjavo gnilobo krompirja. Venenje rastlin povzroča tudi pri številnih drugih pomembnih poljščin. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kjer blokira žile, kar vodi do venenja in propada rastlin. Bakterija ima zelo širok nabor gostiteljev in široko geografsko razširjenost. Bakterija lahko dalj časa preživi tudi v vodotokih.
Status
Veljavno ime: Ralstonia solanacearum, (Smith) Yabuuchi et al.
Imena bolezni: slo: rjava gniloba krompirja, angl: potato brown rot, Southern bacterial wilt (paradižnik), Moko disease (banana)
Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista
EPPO koda: RALSSL
Gostiteljske rastline
R. solanacearum ima zelo širok nabor gostiteljev, ki vključuje veliko različnih poljščin in divjih rastlin. Glavni gostitelji so:
• Razhudnikovke: Krompir (Solanum tuberosum), paradižnik (Solanum lycopersicum), jajčevec (Solanum melongena).
• Druge poljščine: Paprika (Capsicum spp.), tobak in banana (Musa spp.).
Bakterija okuži tudi okrasne rastline, kot sta Pelargonium spp. in Anthurium spp., ter različne plevele iz rodu razhudnikovk (grenkoslad (S. dulcamara) in pasje zelišče (S. nigrum)), ki služijo kot rezervoarji patogena v okolju. R. solanacearum je sposobna preživeti tudi v vodnih okoljih.
Geografska razširjenost
R. solanacearum je razširjena po v tropskih, subtropskih in drugih toplejših območjih po vsem svetu (Slika 1). Na območju Evrope se pojavlja občasno, izbruhi običajno sporadični in omejeni na določena območja. Pojav je običajno povezan z onesnaženo površinsko vodo in okuženim sadilnim materialom. Zunaj Evrope je bakterija razširjena v Severni in Južni Ameriki, Aziji in Afriki.
Bolezenska znamenja
Pri večini gostiteljev je kot najbolj pogost znak okužbe venenje rastline (Slika 2). Najmlajši listi običajno začnejo veneti prvi, pri čemer so simptomi sprva vidni ob najtoplejšem delu dneva. Simptomi na krompirju, najpomembnejšemu gostitelju, vključujejo:
• Bolezenski znaki na rastlini: Na steblih nad zemljo lahko opazimo progasto rjavo obarvanost stebla, ob poškodbah žilnega tkiva se izloča bel, sluzast izcedek.• Bolezenski znaki na gomoljih (Slika 3): Rjavkasto obarvanje žilnega tkiva v bližini stolona ali popka; bel, sluzast izcedek brez vonja, ki se v poznejših fazah okužbe izloča iz očes in stolona, nekroza obroča žilnega in okoliškega tkiva. Če prerezano steblo okužene rastline ali žilno tkivo gomolja damo v vodo, se pojavijo nitke bakterijskega izcedka.
Gospodarska škodaR. solanacearum je rastlinskimi patogen z izjemno velikim vplivom na gospodarstvo na globalnem nivoju. Predstavlja veliko tveganje za kmetijstvo, saj zmanjšuje pridelek in vpliva na kakovost pridelkov. Na svetovni ravni letne izgube presegajo milijardo dolarjev samo pri pridelavi krompirja. Gospodarsko breme še povečajo stroški nadzora, testiranja in ukrepi za izkoreninjenje, ki so nujno potrebni, da se bakterija ne širi na nova območja.
Poti prenosa
Patogen se lahko širi preko različnih poti, pri čemer so najpomembnejše naslednje:
• Okužen sadilni material: semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material.
• Onesnažena voda in zemlja: Površinska voda, ki se uporablja za namakanje in premikanje tal, lahko razširita bakterijo.
• Mehanski prenos: Orodja, stroji in človekove dejavnosti prispevajo k lokalnemu širjenju.
• Naravni rezervoarji: Rezervoar bakterije lahko predstavljajo okuženi pleveli iz rodu Razhudnikovk, ki rastejo v bližini vodnih virov
Glavni poti širjenja sta uvoz gomoljev krompirja, ki ima latentno okužbo, in preko površinskih voda. Naravno širjenje je zelo omejeno.
Fitosanitarni ukrepiZa omejevanje širjenja R. solanacearum je potrebna implementacija ustreznih preventivnih ukrepov:
• Rastline oziroma sadilni material znanih gostiteljev morajo biti vzgojeni na območjih, za katera je bilo ugotovljeno, da R. solanacearum ni prisotna
• Redni pregledi in laboratorijsko testiranje semenskega in jedilnega krompirja ter drugih gostiteljev z visokim tveganjem.
• Prepoved namakanja gostiteljskih rastlin z vodo iz okuženih vodotokov.
• Čiščenje in razkuževanje orodja, strojev in skladiščnih prostorov.
• Karantena rastlin ob uvozu za spremljanje in potrditev njihovega zdravstvenega stanja.
Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Pomembnejši viri:
EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020.
EPPO (2025) Ralstonia pseudosolanacearum. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28)
EPPO (2022) PM 7/21 (3) Ralstonia solanacearum, R. pseudosolanacearum and R. syzygii (Ralstonia solanacearum species complex). EPPO Bulletin, 52, 225–261.
Besedilo pripravila:
Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
