28
okt
Ralstonia pseudosolanacearum
Ralstonia pseudosolanacearum
Ralstonia pseudosolanacearm podatkovni list
Ralstonia pseudosolanacearum je patogena bakterija na rastlinah, ki jo uvrščamo v kompleks vrst Ralstonia solanacearum. Povzroča venenje rastlin, vključno s številnimi pomembnimi poljščinami. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kjer blokira žile, kar vodi do venenja in propada rastlin. V tleh preživi le kratek čas, lahko pa se ohrani v divjih gostiteljskih rastlinah, zlasti v razmerah, ko je zemlja namočena. Bakterija lahko dalj časa preživi tudi v vodotokih.
Status
Veljavno ime: Ralstonia pseudosolanacearum, Safni, Cleenwerck, de Vos, Fegan, Sly & Kappler
Imena bolezni: slo. Bakterijsko venenje, angl. Bacterial wilt
Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista
EPPO koda: RALSPS
Gostiteljske rastline
R. pseudosolanacearum ima širok nabor gostiteljskih rastlin, tako poljščin kot divjih rastlin. Glavni gostitelji so:
• Razhudnikovke: Paradižnik, krompir, paprika, jajčevec in tobak.
• Druge poljščine: Bučnice, arašid (Arachis hypogaea), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in vrtnice (Rosa spp).
Sevi, povzročitelji bolezni na razhudnikovkah, pripadajo različnim sekvevarjem filotipa I in III. Sevi najdeni na ingverju in kurkumi okužujejo tudi arašid in vključujejo več sekvevarjev filotipa I. Nabor gostiteljev R. pseudosolanacearum se pa še vedno širi.
Geografska razširjenost
Geografska razširjenost
Patogen najbolje uspeva v toplejšem podnebju (Slika 1). Filotip III je za enkrat omejen na Afriko in otoke v Indijskem oceanu, filotip I pa je prisoten v Aziji in se je z mednarodno trgovino razširil po vsem svetu. Z okuženimi okrasnimi rastlinami ali začimbnicami se je bakterija vnesla tudi v države Evropske unije, kjer poteka izkoreninjanje oziroma je omejeno prisotna.
Bolezenska znamenja
Tipični simptom bolezni je venenje nadzemnega dela rastline (Slika 2), ki najprej prizadene najmlajše liste rastlin predvsem v vročem delu dneva. Venenje se lahko odraža sektorsko ali samo na eni strani rastline. Ostali simptomi, ki se lahko izrazijo:
• Pojav bronaste barve listov in kloroza listov.
• Rjava obarvanost žil ksilema tik nad tlemi in žilnega sistema gomoljev ter rizomov.
• Sluzast izcedek iz žilnega tkiva stebla in tudi žilnega sistema gomoljev ter rizomov (Slika 3 in Slika 4).
Ob ugodnih razmerah, zlasti pri povišani vlažnosti tal ali okužbi z nematodi, rastline hitreje venijo in odmirajo.
Gospodarska škoda
Kompleks vrst R. solanacearum, vključno z R. pseudosolanacearum, ima velik vpliv na pridelavo in izvoz številnih kmetijskih pridelkov, kar predstavlja resen izziv za kmetijstvo. Okužbe z R. pseudosolanacearum povzročajo pomembne gospodarske izgube zaradi zmanjšanega donosa pridelkov, višjih stroškov upravljanja ter izvajanja karantenskih ukrepov. Široka razširjenost gostiteljskih rastlin in visoka prilagodljivost bakterije še dodatno povečujeta vpliv tega patogena na gospodarstvo.
Poti prenosa
Patogen se na daljše razdalje širi preko:
• Okuženega material za vegetativno razmnoževanje (npr. korenike ingverja, okrasne rastline).
• Onesnažene zemlje in površinskih voda.
Latentne okužbe so običajne pri nizkih temperaturah in tolerantnih gostiteljskih sortah. Čeprav je naravna okužba semen redka, so potrdili arašid kot gostitelja bakterije.
Ustaljene okužbe se lokalno prenašajo z mehanskimi sredstvi, kot sta obrezovanje ali razmnoževanje rastlin.
Fitosanitarni ukrepi
Za preprečevanje širjenja R. pseudosolanacearum je ključna implementacija ustreznih preventivnih ukrepov:
• Izvajanje vizualnih pregledov rastlin pri izvozu in uvozu za prisotnost morebitnih znakov bolezni.
• Izvajanje laboratorijskih testiranj za ugotavljanje latentnih okužb, ki jih ni mogoče odkriti vizualno.
• Karantena rastlin ob uvozu za spremljanje in potrditev njihovega zdravstvenega stanja.
• Uporaba certificiranega sadilnega materiala, s čimer se zmanjša tveganje vnosa patogena na nova območja.
Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Pomembnejši viri:
EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020.
EPPO (2025) Ralstonia pseudosolanacearum. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28)
EPPO (2022) PM 7/21 (3) Ralstonia solanacearum, R. pseudosolanacearum and R. syzygii (Ralstonia solanacearum species complex). EPPO Bulletin, 52, 225–261.
Besedilo pripravila:
Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
