28
okt
Clavibacter sepedonicus
Clavibacter sepedonicus
Clavibacter sepedonicus podatkovni list
Clavibacter sepedonicus je patogena bakterija na rastlinah, ki povzroča obročkasto gnilobo krompirja. Bakterija je prisotna predvsem v predelu sveta z zmernim podnebjem. Primarni gostitelj bakterije je krompir, vendar lahko napada tudi druge rastline. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo na krompirju zaradi venenja in propadanja rastlini ter gnitja gomoljev.
Status
Veljavno ime: Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff) Li et al.
Imena bolezni: slo. obročkasta gniloba krompirja, angl. Bacterial ring rot of potato, angl. Potato ring rot.
Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/B, EPPO A2 lista
EPPO koda: CORBSE
Gostiteljske rastline
Glavni gostitelj bakterije C. sepedonicus je krompir (Solanum tuberosum). Bakterija lahko okuži tudi sladkorno peso (Beta vulgaris) in paradižnik (Solanum lycopersicum).
Geografska razširjenost
Geografska razširjenost
Bolezen je bila prvič zabeležena v severni Evropi, razširila pa se je predvsem v zmernem podnebju po vsej severni polobli (Slika 1). V Evropi je najpogostejša v severni, severozahodni in centralni Evropi, posamični primeri pa se pojavljajo tudi v južni Evropi. Posamezni primeri in prestrežbe bakterije so bile zabeležene v več državah članicah EU. Bakterija je v EU razširjena le na Kreti (Grčija). V Sloveniji bakterija ni prisotna.
Bakterija C. sepedonicus je prisotna tudi v Severni Ameriki in delih Azije, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Rusija. Uspeva v regijah s hladnim podnebjem in je še posebej problematičen na območjih, kjer je krompir pomemben pridelek.
Bolezenska znamenja
Bolezenska znamenja C. sepedonicus so različna in lahko spominjajo na bolezenska zamenja drugih bolezni krompirja. Tipični simptomi vključujejo:
• Bolezenska znamenja na rastlinah krompirja (Slika 2): Venenje spodnjih listov rastline, zvijanje listnih robov, rumenenje listov oz. pojavljanje kloroze med listnimi žilami in nekroza, ki se začne na robovih listov. Simptomi se pojavijo pozno v rastni sezoni, izražanje simptomov pa pospeši suho, vroče vreme.
• Bolezenska znamenja na gomoljih (Slika 3): Zgodnje okužbe se kažejo kot razbarvane oz. ozke kremno rumene cone vzdolž žilnega tkiva pri prerezanem okuženem gomolju. V naprednih fazah cona tkiva ob žilnem obroču postan mehka, iz žil pa izhaja bel izcedek brez vonja. Na površini gomolja se pojavijo razjede in razpoke, ki pogosto vodijo v sekundarno okužbo z bakterijami, ki povzročajo mehko gnilobo.
Lahko se pojavijo latentne okužbe, ki jih je mogoče odkriti le z laboratorijskim testiranjem.
Gospodarska škoda
Prisotnost bakterije C. sepedonicus lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Bolezen, ki jo povzroča ta bakterija, vodi do izgube pridelka, saj povzroči venenje in odmiranje rastlin ter gnilobo gomoljev. Poleg neposredne škode na pridelkih, pa bakterija C. sepedonicus povzroča gospodarsko škodo tudi zaradi strogih regulativnih ukrepih, ki so potrebni za spremljanje in preprečevanje širjenja okužb.
Poti prenosa
Patogen ima več poti širjenja, širi se predvsem preko:
• Semenskega krompirja: Glavni način prenosa je sajenje okuženih semenskih gomoljev.
• Onesnažena oprema: Orodje, stroji in pripomočki za skladiščenje lahko prenašajo bakterije med zdravimi in okuženimi rastlinami oz. gomolji.
• Prenos med rastlinami na polju: Bakterija lahko preživi v nepobranih gomoljih, ki so ostali v zemlji.
• Žuželčji prenašalci: glede na eksperimentalne podatke nekatere žuželke kot npr. koloradski hrošči, kobilice in listne uši lahko prenašajo bakterijo.
Lokalno širjenje na polju je omejeno s širjenjem infekcije z okužene rastline na novo nastajajoče gomolje krompirja. Ti gomolji predstavljajo vir okužbe v naslednjem ciklu okužbe.
Fitosanitarni ukrepi
Za obvladovanje in preprečevanje širjenja C. sepedonicus se priporočajo sledeči ukrepi:
• Uporaba testiranega oz. certificiranega semenskega krompirja.
• Redno testiranje semenskega in jedilnega krompirja na prisotnost latentne okužbe.
• Čiščenje in razkuževanje kmetijske opreme, skladiščnih prostorov in pripomočkov.
• Izvajanje monitoringa semenskega krompirja in upoštevanje karantenskih ukrepov.
• Izvajanje strategije za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja povzročitelja bolezni na okuženih območjih.
Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Pomembnejši viri:
EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020.
EPPO (2025) Clavibacter sepedonicus. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28)
EPPO (2022a) EPPO Standards PM 7/59(2) Diagnostic protocol – Clavibacter sepedonicus. EPPO Bulletin 52, 262–285.
Besedilo pripravila:
Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
