10
okt
Xylella fastidiosa, nevarnost za oljke in druge rastline, tudi v Evropi
Xylella fastidiosa podatkovni list
Xylella fastidiosa je patogena bakterija na rastlinah, ki živi v žilnem sistemu rastlin. Bakterija ima zelo širok nabor gostiteljev, naravno pa se prenaša izključno z žuželkami, ki se hranijo s ksilemskimi sokovi rastlin. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kar vodi do zamašitev žil in sušenja ter propadanja rastlin.
Status
Veljavno ime: Xylella fastidiosa, Wells, Raju, Hung, Weisburg, Parl & Beemer
Imena bolezni: slo: bakteijski ožig oljk, angl: olive quick decline syndrome, Pierce's disease of grapevine
Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista
EPPO koda: XYLEFA
Bakterijska vrsta je se neuradno razvrščena v 6 podvrst. Uradno priznani podvrsti sta X. fastidiosa subsp. fastidiosa in X. fastidiosa subsp. multiplex.
Gostiteljske rastline
X. fastidiosa ima zelo širok nabor gostiteljev (več kot 500 rastlinskih vrst). Med najpomembnejše uvrščamo:
• Oljke (Olea europaea)
• Vinsko trto (Vitis vinifera)
• Agrume (Citrus spp.)
• Mandljevci in nekateri drugi predstavniku Prunus sp.
• Kavovci (Coffea sp.)
• Nekatere okrasne rastline (Polygala myrtifolia, Nerium oleander, Lavandula sp.)
Geografska razširjenost
X. fastidiosa se pojavlja v številnih klimatskih pasovih tropskih in subtropskih območij ter tudi nekaterih področjih z zmernim in celinskim podnebjem (Slika 1). Na območju Evrope se je prvič pojavila leta 2013, in sicer na oljkah v Apuliji na jugu Italije. Trenutno je prisotnost bakterije omejena na območja mediteranskega Italije, Francije, Španije in Portugalske.
Zunaj Evrope je bakterija razširjena predvsem v Severni in Južni Ameriki ter določenih delih Azije.
Bolezenska znamenja
Simptomi okužbe z bakterijo X. fastidiosa so lahko zelo različni, odvisno od vrste gostiteljske rastline in seva bakterije, ki povzroči okužbo. Poleg tega na razvoj bolezni pomembno vplivajo okoljski pogoji in faza rasti rastline. Značilni bolezenski znaki predstavljajo venenje, ožigi in nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov krošnje. To se pozneje lahko razširi na celo rastlino, ki zaradi tega lahko odmre. Lahko se pojavi tudi zakrnela rast. Včasih okužene rastline ne kažejo znakov okužbe, pogosto pa jih na videz ne moremo razlikovati od splošnih znakov sušenja.
Bolezenska znamenja pri najpomembnejših gostiteljskih rastlinah:
• Oljke: je značilno sušenje listov, vej in delov krošnje. V zgodnjih fazah bolezni se sušijo veje v višjih delih krošenj, kasneje sušenje zajame celotno krošnjo (Slika 3). Najprej se začnejo sušiti listi, ožig se najprej pojavi na konicah listov (Slika 2) in se razširi proti peclju. Sledi sušenje poganjkov in celih vej.
• Mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia): ta rastlina predstavlja enega najpomembnejših gostiteljskih rastlin na območju izbruhov v Evropski uniji. Na okuženih rastlinah se pojavi ožig na konicah listov, sledi sušenje celotnih listov (Slika 4).
• Vinska trta: zgodnja bolezenska znamenja so opazna kot nenadno odmiranje tkiva od roba listov proti glavni žili in peclju. Pri tem prihaja do rjavenja propadlega tkiva, ki ga obdaja rumena ali rdečkasta barva. Sčasoma se celi listi posušijo in odpadejo, medtem ko listni peclji ostanejo na rastlini. Poganjki na okuženi trti dozorevajo slabo in neenakomerno.
Gospodarska škoda
X. fastidiosa je rastlinskimi patogen z izjemno velikim vplivom na gospodarstvo na globalnem nivoju. V Evropi je najhujša epidemija prizadela oljke v južni Italiji. Od pojava leta 2013 se je okužba razširila na približno 50.000 ha, kjer je bilo prizadetih okoli 11 milijonov rastlin. Škoda na oljkah in drevesnicah je ocenjena na približno 1,2 milijarde EUR.
Poti prenosa
Patogen se v okolju ne more širiti samostojno, vendar pa obstaja več učinkovitih poti širjenja. Glavni način prenosa bolezni na večje razdalje je z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom (sadike, cepiči, podlage, potaknjenci), lahko pa tudi z okuženimi žuželčjimi prenašalci. Lokalno bolezen širijo okuženi žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu in prenašajo bakterijo z okuženih na zdrave rastline.
Na območju izbruha bolezni v Italiji je najpomembnejši prenašalec bakterije X. fastidiosa navadna slinarica, ki je splošno razširjena tudi v Sloveniji. Potencialni prenašalci so tudi druge žuželke, ki se prehranjujejo z vsebino ksilema.
Fitosanitarni ukrepi
Zaradi nevarnosti širjenja bolezni na nova območja so bili sprejeti ukrepi na ravni EU, ki jih določa izvedbeni uredba 2020/1201. Vsi ukrepi so namenjeni temu, da bi bolezen izkoreninili oziroma zadržali njeno širjenje, če izkoreninjenje ni več mogoče. Obvezno je izvajanje programa preiskave za ugotavljanje navzočnosti X. fastidiosa, morebitne izbruhe odkrije dovolj zgodaj. Po laboratorijski potrditvi okužbe je nujno odstraniti okužene rastline in izvajati preventivno odstranjevanje potencialno okuženih rastlin.
Za več kot 200 rastlinskih vrst veljajo omejitve pri premeščanju z območij kjer so bile odkrite okužbe, v EU ter pri uvozu iz tretjih držav.
Slika 1: Zemljevid prikazuje razširjenost bakterije X. fastidiosa. Prisotnost bakterije je označena z rumeno piko, prehodna prisotnost pa z vijolično piko (vir slike EPPO Global Database, https://gd.eppo.int/taxon/XYLEFA/distribution, 16.12.2025)
Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/
Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov
Pomembnejši viri:
EFSA (European Food Safety Authority), 2023. Pest survey card on Xylella fastidiosa. EFSA supporting publication 2020: EN-1873. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/xylella-fastidiosa. Last updated: 11 January 2023.
EPPO (2025) Xylella fastidiosa. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Available online. https://gd.eppo.int (Pridobljeno: 15.12.2025)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. (n.d.). Bakterijski ožig oljk [Spletna stran]. Vlada Republike Slovenije. Pridobljeno 15. decembra 2025, iz https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo-gozdarstvo-in-prehrana/varstvo-rastlin/zdravje-rastlin/bolezni-in-skodljivci-rastlin/bakterijski-ozig-oljk/#:~:text=pri%20oljkah%3A%20zna%C4%8Dilno%20je%20su%C5%A1enje,in%20se%20raz%C5%A1iri%20proti%20peclju.
Besedilo pripravili:
Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
