Naložbo financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Republika Slovenija (
Povezava na spletno stran izvajanja Evropske kohezijske politike (EKP) v Sloveniji, ki jo upravlja OU –
.
Za svetovno prebivalstvo predstavljajo ribe pomemben vir proteinov. Doprinos iz akvakultur postaja vedno bolj pomemben, kar se kaže z nenehnim naraščanjem produkcije v zadnjem desetletju, ki naj bi že v nekaj letih presegla doprinos ribolova. To posledično vodi, k večji produkciji ribje krme, ki pa jo pretežno sestavljata ribja moka in ribje olje. Tako je bilo v letu 2014 kar 13 % svetovnega letnega ulova oz. 21 milijonov ton v večji meri namenjenega za izdelavo sestavin krme za potrebe ribogojstva. V sklopu predlaganega projekta bomo raziskali možnosti uporabe biomase klobučnjaških meduz, kot ustrezno alternativo obstoječi krmi, ki bi omogočala trajnostno pridelavo rib vrhunske kakovosti v morskih ribogojnicah. Zato smo se odločili, ker v zadnjih desetletjih opažamo naraščajoč trend množičnega pojavljanja klobučnjaških meduz v številnih obalnih morjih po svetu. V primeru, ko so ti organizmi zelo številni, lahko preko številnih morskih dejavnosti (npr. ribolov, turizem..) povzročijo veliko gospodarsko škodo. Kot posledica temu, so vsako sezono iz morja, namensko ali slučajno, odstranjene velike količine teh organizmov, odlaganje takšnega volumna pa lahko predstavlja problem. Prav zato smo mnenja, da biomasa meduz lahko predstavlja vir industrijsko zanimivega in nizkocenovnega biomateriala.
S pomočjo terenskega opazovanja in laboratorijskih poizkusov bomo naslovili sledeče cilje raziskave:
1.) opredeliti biokemijsko sestavo biomase meduz s poudarkom na maščobnih kislinah;
2.) raziskati, kako, kdaj in v kolikšni meri se sestava hrane meduz odraža v njihovi kemijski sestavi;
3.) ugotoviti ali je biomasa meduz primerna in dovolj hranljiva hrana mladicam, ki bi omogočala rast in razvoj mladic v enakem obsegu, kot to omogoča običajna hrana.