Projekti

Vpliv človeka na okolje je izjemno velik, saj smo s pojavom tehnosfere dodali še več kompleksnosti v okolje in ponudili nove niše za biosfero. Za preučevanje nastajajočih interakcij med tehnosfero in biosfero ter za ublažitev antropogenih vplivov na eni strani in učinkov biosfere na tehnosfero na drugi strani je ključno razviti ustrezne metode ter zbrati znanstveno utemeljene in kvantitativne podatke. Eno od področij s pomembnim prispevkom k tehnosferi je fotovoltaika (PV). V Evropi se je v zadnjih 10 letih proizvodnja sončne energije povečala za kar štirikrat.

Direktiva o obnovljivi energiji in Evropski zeleni sporazum, so postavile ambiciozne cilje za sprejetje obnovljive energije v EU. Za dosego teh ciljev je ključno vzdrževanje učinkovitosti PV modulov. Ti moduli so dovzetni za različne okoljske dejavnike, vključno z nabiranjem prahu in subaerilnimi biofilmi (SAB), kjer prevladujejo ekstrmofilne glive, ki jih ni mogoče enostavno odstraniti, kar še dodatno prestavlja izzive pri čiščenju. Trenutne metode čiščenja so se pogosto izkazale za neučinkovite ali okolju škodljive. Identifikacija osnovnih organizmov SAB in razumevanje njihovih mehanizmov pritrjevanja na podlago je ključno za razvoj ekoloških rešitev.

Uporaba PV tehnologije ima potencial za znatno zmanjšanje izpustov CO₂, v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti Evropskega zelenega sporazuma. Poleg tega bi vpogledi v sestavo biofilmov lahko revolucionirali pristop k krožnemu gospodarstvu za obnovljive energetske materiale, ustvarjajoč bolj trajne materiale z nizko vzdrževanjem, ki zmanjšujejo onesnaževanje in prispevajo k trajnostni prihodnosti.

Glavni cilj projekta FungiMET je razviti in ovrednotiti referenčni merilni postopek, ki bo podpiral identifikacijo in odkrivanje ekstremofilnih gliv, ki naseljujejo PV, ter vzpostaviti smernice za razvoj in ovrednotenje tega postopka.

Specifični cilji tega raziskovalnega projekta so:

• identifikacija najpogostejših ekstremofilnih gliv, ki naseljujejo PV, ter najpogosteje uporabljenih tarčnih in netarčnih pristopov za njihovo identifikacijo in odkrivanje,
• priprava in vrednotenje materialov različnih stopenj kompleksnosti (npr. sintetični DNK, plazmidi, genomski DNK, celotni organizmi) kot kontrolnih/referenčnih materialov, s posebnim poudarkom na njihovi prenosljivosti v skladu z ISO 17034,
• preizkus novo razvitih in ovrednotenih kontrolnih/referenčnih materialov na vzorcih ter nazadnje,
• razvoj meroslovno podprtega okvirja za zagotavljanje kakovosti za razvoj in karakterizacijo materialov in postopkov merjenja za ekstremofilne glive, ki naseljujejo PV.

Razviti referenčni merilni okvir bo prispeval k razvoju enotne strategije za spremljanje nastajanja biofilmov na PV modulih, podpiral upravljanje in nadzor ter pomagal pri sprejemanju ukrepov za preprečevanje nastajanja biofilmov na sončnih celicah. Razvite metode dodo univerzalno uporabne v vseh podnebjih in na vseh celinah ter bodo podprle razširjanje obnovljive energije ne le v razvitih državah, ampak tudi v državah v razvoju.

Slika: Projekt sestoji iz osmih glavnih stopenj, razdeljenih v pet tehničnih delovnih paketov, pa tudi dva netehnična delovna paketa, ki se osredotočata na upravljanje projekta in razširjanje informacij. Linije, ki povezujejo določene stopnje, označujejo njihovo povezanost z ustrezno delovno skupino (barva linije se ujema s skupino).

Vključitev občanov raziskovalcev

Po podatkih Slovenskega portala za fotovoltaiko (http://pv.fe.uni-lj.si/sl/) smo imeli v Sloveniji leta 2023 skoraj 50.000 sončnih elektrarn, od tega več kot 35.000 samooskrbnih. Lastniki elektrarn v veliki meri vedo, da akumulacija delcev na solarnih panelih pomembno vpliva na zmanjšanje produkcije elektrike, saj zmanjša prevodnost svetlobe. Večinoma pa ne vedo, da pomemben del akumulacije predstavljajo tudi živi organizmi, predvsem glive in bakterije, ki skupaj s svojimi zunajceličnimi produkti tvorijo biofilme in tako še pospešujejo akumulacijo delcev in otežujejo čiščenje solarnih panelov. V projektu občanske znanosti FungiVE: več gliv več pove želimo sodelovati z imetniki sončnih elektrarn. Cilj projekta je zbrati vzorce s celotne Slovenije, katere bi ovrednotili z molekularnimi metodami za štetje ekstremofilnih gliv, razvitimi v krovnem projektu FungiMET. K sodelovanju so povabljeni vsi zainteresirani, ki imajo za vzorčenje na voljo varno dostopno sončno elektrarno. Izmed vseh prijavljenih bomo izbrali od 50 do 70 udeležencev, ki bodo sodelovali v raziskavi, pri izboru pa bomo osredotočeni predvsem na to, da bodo vzorci zbrani s čim več različnih lokacij. Sodelujočim bomo poslali vzorčevalne kite in navodila za vzorčenje. Vzorce bomo nato testirali v laboratorijih na Nacionalnem Inštitutu za Biologijo.

Projektno skupino sestavljajo: doc. dr. Mojca Milavec, dr. Alexandra Bogožalec Košir in dr. Špela Alič. V projektu sodeluje tudi mlada raziskovalka Pia Marinček, financirana iz ARIS sistema stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Več o projektu ter sodelovanju v njem lahko najdete na spletni strani www.fungive.si.