28.10.2025
Clavibacter insidiosus
Clavibacter insidiosus Clavibacter insidiosus podatkovni list Clavibacter insidiosus (prej Clavibacter michiganensis subsp. insidiosus) je gram-pozitivni bakterijski povzročitelj bolezni lucerne (drugo ime: alfalfa, latinsko ime: Medicago sativa). Bolezen vpliva na vitalnost rastlin in njihovo rast, kar lahko vodi do znatno zmanjšanega pridelka. Bakterija se po vstopu v rastlino hitro širi po žilnem sistemu in predvsem kolonizira trajna tkiva (glavni koren in koreninski vrat lucerne). V posušenih rastlinskih ostankih in semenu lahko preživi do 10 let. Status Veljavno ime: Clavibacter insidiosus (McCulloch) Li et al. Imena bolezni: angl. Bacterial blight of lucerne, angl. Bacterial root rot of lucerne, ang. Bacterial wilt of lucerne, ang. Vascular wilt of lucerne. Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista EPPO koda: CORBIN Gostiteljske rastline Glavni gostitelj je lucerna/alfalfa (Medicago sativa). Drugi naravni gostitelji so navadna nokota (Lotus corniculatus), srpasta meteljka (Medicago falcata), trnata meteljka (Medicago truncatula), bela medena meteljka (Melilotus albus), navadna turška detelja (Onobrychis viciifolia) in vrste rodu Trifolium. V okviru laboratorijskih testiranj je C. insidiosus je okužila in povzročila simptome tudi pri več drugih vrstah rodu Medicago. Geografska razširjenostPovzročitelj bolezni je prvič opisan na lucerni leta 1924 v Združenih državah Amerike (zvezni državi Illinois in Wisconsin). Glede na nadaljnja poročila je razvidno, da je bil povzročitelj v ZDA takrat že široko razširjen. V številnih državah, kjer je bila bolezen prisotna v preteklosti (npr. Brazilija, Kanada, Južna Afrika), bolezni ne zaznavajo več. Na območju EPPO so bile zaznave večinoma posamične (Kazahstan, Litva, Poljska, Rusija, Tunizija, Združeno kraljestvo), vendar po letu 1980 ni več nobenih poročil o pojavu bolezni (Slika 1). Bolezenska znamenja V posevkih lucerne simptomatične rastline pojavljajo posamično ali v zaplatah. Pogosto se bolezen najprej razvije v bolj vlažnih delih njiv. V prvem letu so simptomi bolezni zelo pogosto neopazni. Blage okužbe povzročijo nižjo rast rastlin, pegavost listov in vihanje listnih robov. Zmerne okužbe vodijo do metličastega razraščanja stebel (učinek “metla”). V primeru hudih okužb pa so mlade rastline ali novo nastala stebla tanka, krhka in visoka le nekaj centimetrov. Listi so manjši in debelejši, pogosto deformirani, in razbarvani (celoten list ali rob lista). Ob hudih okužbah rastline običajno propadejo. Rastline, ki jih okužba močno prizadene, so na polju hitro opazne, zaradi zaostanka v rasti in rumeno-zelene barve (Slika 2). Te rastline v sušnih razmerah venijo veliko hitreje od zdravih rastlin. Poleg nadzemnih znakov (oz. tudi neodvisno od nadzemnih znakov) se bolezenska znamenja pojavijo tudi na mladem olesenelem korenu. Ob prerezu korena ali odstranitvi skorje, je opazna rumena do svetlo rjava obarvanost žilnega tkiva korena Simptome venenja, ki jih povzroča C. insidiosus, je možno zamenjati z drugimi sistemskimi boleznimi, na primer Verticillium albo-atrum na lucerni. Gospodarska škoda V preteklosti je bolezen povzročala velike izgube v pridelavi lucerne v ZDA, Kanadi in Novi Zelandiji. Zaradi trenutne zmanjšane prisotnosti bolezni na globalni ravni, se je občutno zmanjšala tudi gospodarska škoda. Vpliv bolezni v Evropski uniji je nizek. V Avstraliji poročajo, da so lahko posevki produktivni tudi ob okužbi, medtem ko iz nekaterih regij (npr. Iran) še poročajo o škodi, ki jo povzroča bolezen na lucerni. Poti prenosa Patogen ima več poti širjenja: • Kratke razdalje: Povzročitelj se lahko širi z rastline na rastlino s pomočjo (i) zemlje oz. rastlinskih ostankov, ki jih širi veter, (ii) vode oz. vodnih kapljic (namakanje) in/ali (iii) okuženim orodjem (zlasti okužene kosilnice). Če so rastline mokre, košnja ustvari optimalne razmere za širjenje bolezni. Ob košnji pride do ranjenja rastlin, raztrosa okuženih ostankov in kapljic. V poročilih je omenjen tudi lokalni prenos s pomočjo žuželk in ogorčic. Prisotnost ogorčic (Ditylenchus dipsaci, Meloidogyne hapla) naj bi ugodno vplival na razvoj okužbe. • Dolge razdalje: Na daljše razdalje se povzročitelj širi s pomočjo okuženih semen (prisotnost okuženih rastlinski ostankov v serijah semen, površinska kontaminacija semen ali sistemska okužba semen). Podatkov o prenosu C. insidiosus s semena na kalček nimamo. Podatki o prenosu C. insidiosus iz simptomatičnih rastlin na seme so eksperimentalne narave, in sicer je bil ugotovljen približno 7 % prenos povzročitelja na seme. Fitosanitarni ukrepi Za obvladovanje in preprečevanje širjenja C. insidiosus se priporočajo sledeči ukrepi: • Upora semena iz območij, kjer C. insidiosus ni prisotna. • Pri nakupu semen iz območji, kjer je C. insidiosus prisotna, je potrebno izbrati seme s polj, ki so bila v zadnji rastni sezoni pregledana in brez prisotnost C. insidiosus (enako sosednja polja) ter v zadnjih treh letih na tem mestu ni bila gojena lucerna. • Uporaba kultivarjev z visoko odpornostjo na C. insidiosus. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EPPO (2025) Clavibacter insidiosus. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-10-08) EPPO (2022) EPPO Standards PM 7/99(2) Diagnostic protocol – Clavibacter insidiosus. EPPO Bulletin 52, 67–86. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
28.10.2025
Clavibacter sepedonicus
Clavibacter sepedonicusClavibacter sepedonicus podatkovni list Clavibacter sepedonicus je patogena bakterija na rastlinah, ki povzroča obročkasto gnilobo krompirja. Bakterija je prisotna predvsem v predelu sveta z zmernim podnebjem. Primarni gostitelj bakterije je krompir, vendar lahko napada tudi druge rastline. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo na krompirju zaradi venenja in propadanja rastlini ter gnitja gomoljev. Status Veljavno ime: Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff) Li et al. Imena bolezni: slo. obročkasta gniloba krompirja, angl. Bacterial ring rot of potato, angl. Potato ring rot. Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/B, EPPO A2 lista EPPO koda: CORBSE Gostiteljske rastline Glavni gostitelj bakterije C. sepedonicus je krompir (Solanum tuberosum). Bakterija lahko okuži tudi sladkorno peso (Beta vulgaris) in paradižnik (Solanum lycopersicum). Geografska razširjenost Bolezen je bila prvič zabeležena v severni Evropi, razširila pa se je predvsem v zmernem podnebju po vsej severni polobli (Slika 1). V Evropi je najpogostejša v severni, severozahodni in centralni Evropi, posamični primeri pa se pojavljajo tudi v južni Evropi. Posamezni primeri in prestrežbe bakterije so bile zabeležene v več državah članicah EU. Bakterija je v EU razširjena le na Kreti (Grčija). V Sloveniji bakterija ni prisotna. Bakterija C. sepedonicus je prisotna tudi v Severni Ameriki in delih Azije, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Rusija. Uspeva v regijah s hladnim podnebjem in je še posebej problematičen na območjih, kjer je krompir pomemben pridelek. Bolezenska znamenja Bolezenska znamenja C. sepedonicus so različna in lahko spominjajo na bolezenska zamenja drugih bolezni krompirja. Tipični simptomi vključujejo: • Bolezenska znamenja na rastlinah krompirja (Slika 2): Venenje spodnjih listov rastline, zvijanje listnih robov, rumenenje listov oz. pojavljanje kloroze med listnimi žilami in nekroza, ki se začne na robovih listov. Simptomi se pojavijo pozno v rastni sezoni, izražanje simptomov pa pospeši suho, vroče vreme. • Bolezenska znamenja na gomoljih (Slika 3): Zgodnje okužbe se kažejo kot razbarvane oz. ozke kremno rumene cone vzdolž žilnega tkiva pri prerezanem okuženem gomolju. V naprednih fazah cona tkiva ob žilnem obroču postan mehka, iz žil pa izhaja bel izcedek brez vonja. Na površini gomolja se pojavijo razjede in razpoke, ki pogosto vodijo v sekundarno okužbo z bakterijami, ki povzročajo mehko gnilobo. Lahko se pojavijo latentne okužbe, ki jih je mogoče odkriti le z laboratorijskim testiranjem. Gospodarska škodaPrisotnost bakterije C. sepedonicus lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Bolezen, ki jo povzroča ta bakterija, vodi do izgube pridelka, saj povzroči venenje in odmiranje rastlin ter gnilobo gomoljev. Poleg neposredne škode na pridelkih, pa bakterija C. sepedonicus povzroča gospodarsko škodo tudi zaradi strogih regulativnih ukrepih, ki so potrebni za spremljanje in preprečevanje širjenja okužb. Poti prenosa Patogen ima več poti širjenja, širi se predvsem preko: • Semenskega krompirja: Glavni način prenosa je sajenje okuženih semenskih gomoljev. • Onesnažena oprema: Orodje, stroji in pripomočki za skladiščenje lahko prenašajo bakterije med zdravimi in okuženimi rastlinami oz. gomolji. • Prenos med rastlinami na polju: Bakterija lahko preživi v nepobranih gomoljih, ki so ostali v zemlji. • Žuželčji prenašalci: glede na eksperimentalne podatke nekatere žuželke kot npr. koloradski hrošči, kobilice in listne uši lahko prenašajo bakterijo. Lokalno širjenje na polju je omejeno s širjenjem infekcije z okužene rastline na novo nastajajoče gomolje krompirja. Ti gomolji predstavljajo vir okužbe v naslednjem ciklu okužbe. Fitosanitarni ukrepi Za obvladovanje in preprečevanje širjenja C. sepedonicus se priporočajo sledeči ukrepi: • Uporaba testiranega oz. certificiranega semenskega krompirja. • Redno testiranje semenskega in jedilnega krompirja na prisotnost latentne okužbe. • Čiščenje in razkuževanje kmetijske opreme, skladiščnih prostorov in pripomočkov. • Izvajanje monitoringa semenskega krompirja in upoštevanje karantenskih ukrepov. • Izvajanje strategije za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja povzročitelja bolezni na okuženih območjih. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020. EPPO (2025) Clavibacter sepedonicus. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28) EPPO (2022a) EPPO Standards PM 7/59(2) Diagnostic protocol – Clavibacter sepedonicus. EPPO Bulletin 52, 262–285. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
28.10.2025
Ralstonia solanacearum
Ralstonia solanacearumRalstonia solanacearum podatkovni list Ralstonia solanacearum je patogena bakterija na rastlinah, ki jo uvrščamo v kompleks vrst Ralstonia solanacearum. Povzroča bakterijsko venenje in rjavo gnilobo krompirja. Venenje rastlin povzroča tudi pri številnih drugih pomembnih poljščin. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kjer blokira žile, kar vodi do venenja in propada rastlin. Bakterija ima zelo širok nabor gostiteljev in široko geografsko razširjenost. Bakterija lahko dalj časa preživi tudi v vodotokih. Status Veljavno ime: Ralstonia solanacearum, (Smith) Yabuuchi et al. Imena bolezni: slo: rjava gniloba krompirja, angl: potato brown rot, Southern bacterial wilt (paradižnik), Moko disease (banana) Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista EPPO koda: RALSSL Gostiteljske rastline R. solanacearum ima zelo širok nabor gostiteljev, ki vključuje veliko različnih poljščin in divjih rastlin. Glavni gostitelji so: • Razhudnikovke: Krompir (Solanum tuberosum), paradižnik (Solanum lycopersicum), jajčevec (Solanum melongena). • Druge poljščine: Paprika (Capsicum spp.), tobak in banana (Musa spp.). Bakterija okuži tudi okrasne rastline, kot sta Pelargonium spp. in Anthurium spp., ter različne plevele iz rodu razhudnikovk (grenkoslad (S. dulcamara) in pasje zelišče (S. nigrum)), ki služijo kot rezervoarji patogena v okolju. R. solanacearum je sposobna preživeti tudi v vodnih okoljih. Geografska razširjenost R. solanacearum je razširjena po v tropskih, subtropskih in drugih toplejših območjih po vsem svetu (Slika 1). Na območju Evrope se pojavlja občasno, izbruhi običajno sporadični in omejeni na določena območja. Pojav je običajno povezan z onesnaženo površinsko vodo in okuženim sadilnim materialom. Zunaj Evrope je bakterija razširjena v Severni in Južni Ameriki, Aziji in Afriki. Bolezenska znamenja Pri večini gostiteljev je kot najbolj pogost znak okužbe venenje rastline (Slika 2). Najmlajši listi običajno začnejo veneti prvi, pri čemer so simptomi sprva vidni ob najtoplejšem delu dneva. Simptomi na krompirju, najpomembnejšemu gostitelju, vključujejo: • Bolezenski znaki na rastlini: Na steblih nad zemljo lahko opazimo progasto rjavo obarvanost stebla, ob poškodbah žilnega tkiva se izloča bel, sluzast izcedek.• Bolezenski znaki na gomoljih (Slika 3): Rjavkasto obarvanje žilnega tkiva v bližini stolona ali popka; bel, sluzast izcedek brez vonja, ki se v poznejših fazah okužbe izloča iz očes in stolona, nekroza obroča žilnega in okoliškega tkiva. Če prerezano steblo okužene rastline ali žilno tkivo gomolja damo v vodo, se pojavijo nitke bakterijskega izcedka. Gospodarska škoda R. solanacearum je rastlinskimi patogen z izjemno velikim vplivom na gospodarstvo na globalnem nivoju. Predstavlja veliko tveganje za kmetijstvo, saj zmanjšuje pridelek in vpliva na kakovost pridelkov. Na svetovni ravni letne izgube presegajo milijardo dolarjev samo pri pridelavi krompirja. Gospodarsko breme še povečajo stroški nadzora, testiranja in ukrepi za izkoreninjenje, ki so nujno potrebni, da se bakterija ne širi na nova območja. Poti prenosa Patogen se lahko širi preko različnih poti, pri čemer so najpomembnejše naslednje: • Okužen sadilni material: semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material. • Onesnažena voda in zemlja: Površinska voda, ki se uporablja za namakanje in premikanje tal, lahko razširita bakterijo. • Mehanski prenos: Orodja, stroji in človekove dejavnosti prispevajo k lokalnemu širjenju. • Naravni rezervoarji: Rezervoar bakterije lahko predstavljajo okuženi pleveli iz rodu Razhudnikovk, ki rastejo v bližini vodnih virov Glavni poti širjenja sta uvoz gomoljev krompirja, ki ima latentno okužbo, in preko površinskih voda. Naravno širjenje je zelo omejeno. Fitosanitarni ukrepi Za omejevanje širjenja R. solanacearum je potrebna implementacija ustreznih preventivnih ukrepov: • Rastline oziroma sadilni material znanih gostiteljev morajo biti vzgojeni na območjih, za katera je bilo ugotovljeno, da R. solanacearum ni prisotna • Redni pregledi in laboratorijsko testiranje semenskega in jedilnega krompirja ter drugih gostiteljev z visokim tveganjem. • Prepoved namakanja gostiteljskih rastlin z vodo iz okuženih vodotokov. • Čiščenje in razkuževanje orodja, strojev in skladiščnih prostorov. • Karantena rastlin ob uvozu za spremljanje in potrditev njihovega zdravstvenega stanja. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020. EPPO (2025) Ralstonia pseudosolanacearum. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28) EPPO (2022) PM 7/21 (3) Ralstonia solanacearum, R. pseudosolanacearum and R. syzygii (Ralstonia solanacearum species complex). EPPO Bulletin, 52, 225–261. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
28.10.2025
Ralstonia pseudosolanacearum
Ralstonia pseudosolanacearumRalstonia pseudosolanacearm podatkovni list Ralstonia pseudosolanacearum je patogena bakterija na rastlinah, ki jo uvrščamo v kompleks vrst Ralstonia solanacearum. Povzroča venenje rastlin, vključno s številnimi pomembnimi poljščinami. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kjer blokira žile, kar vodi do venenja in propada rastlin. V tleh preživi le kratek čas, lahko pa se ohrani v divjih gostiteljskih rastlinah, zlasti v razmerah, ko je zemlja namočena. Bakterija lahko dalj časa preživi tudi v vodotokih. Status Veljavno ime: Ralstonia pseudosolanacearum, Safni, Cleenwerck, de Vos, Fegan, Sly & Kappler Imena bolezni: slo. Bakterijsko venenje, angl. Bacterial wilt Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista EPPO koda: RALSPS Gostiteljske rastline R. pseudosolanacearum ima širok nabor gostiteljskih rastlin, tako poljščin kot divjih rastlin. Glavni gostitelji so: • Razhudnikovke: Paradižnik, krompir, paprika, jajčevec in tobak. • Druge poljščine: Bučnice, arašid (Arachis hypogaea), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in vrtnice (Rosa spp). Sevi, povzročitelji bolezni na razhudnikovkah, pripadajo različnim sekvevarjem filotipa I in III. Sevi najdeni na ingverju in kurkumi okužujejo tudi arašid in vključujejo več sekvevarjev filotipa I. Nabor gostiteljev R. pseudosolanacearum se pa še vedno širi.Geografska razširjenost Patogen najbolje uspeva v toplejšem podnebju (Slika 1). Filotip III je za enkrat omejen na Afriko in otoke v Indijskem oceanu, filotip I pa je prisoten v Aziji in se je z mednarodno trgovino razširil po vsem svetu. Z okuženimi okrasnimi rastlinami ali začimbnicami se je bakterija vnesla tudi v države Evropske unije, kjer poteka izkoreninjanje oziroma je omejeno prisotna. Bolezenska znamenja Tipični simptom bolezni je venenje nadzemnega dela rastline (Slika 2), ki najprej prizadene najmlajše liste rastlin predvsem v vročem delu dneva. Venenje se lahko odraža sektorsko ali samo na eni strani rastline. Ostali simptomi, ki se lahko izrazijo: • Pojav bronaste barve listov in kloroza listov. • Rjava obarvanost žil ksilema tik nad tlemi in žilnega sistema gomoljev ter rizomov. • Sluzast izcedek iz žilnega tkiva stebla in tudi žilnega sistema gomoljev ter rizomov (Slika 3 in Slika 4). Ob ugodnih razmerah, zlasti pri povišani vlažnosti tal ali okužbi z nematodi, rastline hitreje venijo in odmirajo. Gospodarska škoda Kompleks vrst R. solanacearum, vključno z R. pseudosolanacearum, ima velik vpliv na pridelavo in izvoz številnih kmetijskih pridelkov, kar predstavlja resen izziv za kmetijstvo. Okužbe z R. pseudosolanacearum povzročajo pomembne gospodarske izgube zaradi zmanjšanega donosa pridelkov, višjih stroškov upravljanja ter izvajanja karantenskih ukrepov. Široka razširjenost gostiteljskih rastlin in visoka prilagodljivost bakterije še dodatno povečujeta vpliv tega patogena na gospodarstvo. Poti prenosa Patogen se na daljše razdalje širi preko: • Okuženega material za vegetativno razmnoževanje (npr. korenike ingverja, okrasne rastline). • Onesnažene zemlje in površinskih voda. Latentne okužbe so običajne pri nizkih temperaturah in tolerantnih gostiteljskih sortah. Čeprav je naravna okužba semen redka, so potrdili arašid kot gostitelja bakterije. Ustaljene okužbe se lokalno prenašajo z mehanskimi sredstvi, kot sta obrezovanje ali razmnoževanje rastlin. Fitosanitarni ukrepi Za preprečevanje širjenja R. pseudosolanacearum je ključna implementacija ustreznih preventivnih ukrepov: • Izvajanje vizualnih pregledov rastlin pri izvozu in uvozu za prisotnost morebitnih znakov bolezni. • Izvajanje laboratorijskih testiranj za ugotavljanje latentnih okužb, ki jih ni mogoče odkriti vizualno. • Karantena rastlin ob uvozu za spremljanje in potrditev njihovega zdravstvenega stanja. • Uporaba certificiranega sadilnega materiala, s čimer se zmanjša tveganje vnosa patogena na nova območja. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020. EPPO (2025) Ralstonia pseudosolanacearum. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28) EPPO (2022) PM 7/21 (3) Ralstonia solanacearum, R. pseudosolanacearum and R. syzygii (Ralstonia solanacearum species complex). EPPO Bulletin, 52, 225–261. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
18.07.2025
