Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je podelil nagrade Miroslava Zeia za leto 2025, najvišja priznanja inštituta za raziskovalne dosežke na področjih delovanja NIB

Nagrade, ki jih NIB podeljuje v spomin na prof. dr. Miroslava Zeia (1914–2006), priznanega morskega biologa in oceanografa, so najvišja priznanja inštituta za izjemne raziskovalne dosežke na področjih delovanja NIB.

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je v sredo, 4. marca 2026, podelil:

---

NIB je vodilna institucija na področju biologije in interdisciplinarnih ved, ki s svojim delom pomembno prispeva k znanstveni odličnosti, razvoju inovacij in trajnostnemu razvoju.

Nagrade, ki jih NIB podeljuje v spomin na prof. dr. Miroslava Zeia (1914–2006), priznanega morskega biologa in oceanografa, so najvišja priznanja inštituta za izjemne raziskovalne dosežke na področjih delovanja NIB. Direktor NIB, doc. dr. Anže Županič, je ob tej slavnostni priložnosti podelitve nagrad Miroslava Zeia v svojem nagovoru biologijo postavil v samo jedro našega časa – kot vedo 21. stoletja in hkrati eno najzahtevnejših področij človeškega spoznanja. Spomnil je, da smo v fiziki temeljne zakonitosti narave lahko strnili v razmeroma malo ključnih enačb, medtem ko bi za opis delovanja ene same celice potrebovali neprimerno več – skoraj nepredstavljivo količino informacij. Prav zato je prelomno, da danes nastajajo prvi natančni molekularni atlasi, ki omogočajo vpogled v dogajanje v živih sistemih v času in prostoru. Ta razvoj po njegovih besedah pomeni, da biologija v zadnjih desetletjih napreduje eksponentno in da se približujemo točki, ko narave ne bomo več zgolj opazovali, temveč jo bomo lahko tudi zelo natančno spreminjali. Z novimi odkritji in znanjem pa prihaja tudi nova odgovornost. Zmožnost poseganja v biološke procese odpira izjemne priložnosti za izboljšanje zdravja, varnosti hrane in kakovosti življenja, hkrati pa zahteva trezno presojo, etiko in modrost. Direktor NIB, doc. dr. Anže Županič, je zato izpostavil dvojno zavezo, ki jo NIB razume kot svoje poslanstvo: na eni strani razvijati znanje in rešitve, ki služijo človeku in družbi, na drugi strani pa ohranjati prostor za divjino, spoštovati kompleksnost narave ter se po potrebi znati tudi zavestno umakniti. V tem okviru je dr. Županič Zeijeve nagrajence postavil kot dokaz, da so te ambicije uresničljive. »Nagrajenci s svojim delom in integriteto potrjujejo, da NIB zmore hkrati vzdrževati visoke standarde odličnosti in ostajati relevanten za družbo«, je svoj govor zaključil direktor NIB.

Velika nagrada Miroslava Zeia za življenjsko delo

Dobitnica te prestižne nagrade je prof. dr. Maja Ravnikar, ki sodi med vodilne slovenske znanstvenice na področjih biotehnologije, molekularne biologije in virologije, pri čemer posebno pozornost namenja razvoju diagnostičnih pristopov za zaznavanje rastlinskih in humanih virusov. Leta 2021 je prevzela vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo in institucijo uspešno vodila do zaključka leta 2025. V obdobju njenega mandata je bil eden ključnih mejnikov vzpostavitev Biotehnološkega stičišča NIB (BTS-NIB). Naložbo sta finančno podprli Republika Slovenija in Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt, zaključen leta 2023 v dveh letih in štirih mesecih, je bil večkrat izpostavljen kot primer učinkovitega načrtovanja in izvedbe tako na ravni pristojnega ministrstva kot tudi Evropske komisije. Pri njegovi realizaciji je prof. dr. Maja Ravnikar pokazala izrazite organizacijske sposobnosti, uspešno usklajevala različne strokovne skupine ter izstopala po vztrajnosti in neverjetni energiji pri premagovanju izzivov. Tudi sicer dr. Ravnikar uspešno prenaša spoznanja v gospodarstvo preko tesnega sodelovanja s slovenskimi in tujimi biotehnološkimi podjetji. Je soustanoviteljica visokotehnološkega podjetja Biosistemika, ki se ukvarja z avtomatizacijo molekularnih laboratorijev s povezavo molekularne biologije z informacijskimi tehnologijami. Prispevala je k razvoju in ustanovitvi podjetja Niba Labs, v katerem razvijajo tehnike za karakterizacijo terapevtskih virusov za gensko zdravljenje. Ima zelo bogate pedagoške reference, ki jih je pridobila na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici ter Mednarodni podiplomski šoli Jožef Stefan. Bila je mentorica številnim doktorantom in magistrantom. Prof. dr. Maja Ravnikar objavlja v vodilnih znanstvenih revijah s področja biotehnologije in molekularne biologije, virologije in rastlinske patologije pa tudi na področju razvoja različnih molekularnih in drugih diagnostičnih tehnik, kar potrjuje mednarodno odmevnost njenega dela. Med posebej odmevnimi dosežki zagotovo izstopa izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije COVID. Poleg vrhunskega znanstvenega opusa in bogatih univerzitetnih izkušenj pričajo o uspešnosti njenega dela tudi številne nagrade in priznanja.

Nagrada Miroslava Zeia za izjemne dosežke

Izr. prof. dr. Anita Jemec Kokalj je vrhunska ekotoksikologinja, ki se v zadnjih petih letih intenzivno posveča zelo aktualnim problemom današnjega časa, ki so povezani s prisotnostjo mikroplastike v okolju. Njeno delo je v največji meri povezano s proučevanjem vplivov mikroplastike na kopenske nevretenčarje. Zanimajo jo spremembe na biokemijski, celični in tkivni ravni, kar omogoča poglobljeno razumevanje različnih fizioloških procesov, ki se zaradi vplivov onesnažil v raziskanem organizmu lahko spremenijo. Pri svojem delu razvija inovativne tehnike izpostavitve testnih organizmov mikroplastiki v zemlji in razvoju občutljivih imunskih označevalcev za zaznavanje učinkov onesnaževal na raziskane organizme. S kolegi so med prvimi pokazali, da prisotnost mikroplastike v zemlji izzove spremembe na nivoju imunskega sistema kopenskega testnega organizma. Med drugim raziskuje in objavlja dela s področja vplivov onesnažil na čebele ter podzemne organizme. V izjemnem znanstvenem opusu prednjačijo objave v najprestižnejših znanstvenih revijah. Izr. prof. dr. Anita Jemec Kokalj je članica številnih mednarodnih združenj, v domačem okolju pa je predsednica Društva Biologov Slovenije in tehnična urednica slovenske znanstvene revije Acta Biologica Slovenica.

Doc. dr. Al Vrezec je zaposlen kot znanstvenik na Nacionalnem inštitutu za biologijo, kjer trenutno vodi Znanstveni svet, hkrati pa je muzejski svetovalec v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani in strokovni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev. Njegove glavne raziskave v ornitologiji se osredotočajo na plenilske ptice — predvsem sove — ter njihove povezave v ekosistemih. Dr. Vrezec se zaveda aktualnih problemov in tegob današnjega časa, zato veliko pozornosti namenja globalnim spremembam biodiverzitete in ekosistemov. Širok spekter njegovih interesov pogosto omogoča preseke z drugimi vedami, na primer z entomologijo; med bolj odmevnimi prispevki so razvojni pristopi za monitoring žuželk, zlasti hroščev. Za mnoge raziskave doc. dr. Ala Vrezca je značilno, da v njih uporablja izrazito inovativne pristope k obravnavanju globalno relevantnih perečih problemov, pri tem pa si pomaga z uporabo dolgoročnih zgodovinskih podatkov. Med drugim je soavtor znanstvenega filma »Bojevita kraljica noči«, ki je prejel več mednarodnih nagrad v Evropi in ZDA. Je tudi prejemnik nagrade Prometej znanosti za komuniciranje v znanosti.

Nagrada Miroslava Zeija za komuniciranje v znanosti

Prof. dr. Marina Dermastia že od nekdaj posveča veliko pozornost popularizaciji znanosti s predanim in sistematičnim podajanjem znanstvenih vsebin javnosti. V izjemno bogatem opusu njenega dela na področju komunikacije v znanosti je težko kritično izdvojiti najboljše dosežke, zato naj med njimi omenimo le nekaj najobsežnejših, kot so na primer knjige »Pogled v rastline«, »V kraljestvu rastlin«, »Lia Nur v Afriki« in »V kraljestvu živali«, ki naslavljajo mlade ter širšo splošno javnost in v katerih avtorica spodbuja naravoslovno radovednost, razumevanje narave in kritično razmišljanje. Prispevek prof. dr. Marine Dermastie ni ostal spregledan, saj je za svoj izjemni opus na področju ozaveščanja javnosti prejela številne nagrade, ki potrjujejo njeno zavzetost za komuniciranje znanosti. Gotovo med temi prednjači prestižna nagrada komunikatorica znanosti, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za izjemen prispevek k informiranju, izobraževanju in ozaveščanju javnosti o znanosti. Posebno pozornost namenja otrokom in mladim, ki jim poskuša približati znanost na privlačen in razumljiv način ter jih želi spodbuditi h kritičnemu mišljenju. S svojim neumornim delom za področju razvoja znanstvenega opismenjevanja je pomembno prispevala k ugledu Nacionalnega inštituta za biologijo.

Nagrada Miroslava Zeia za izjemni prispevek na področju dejavnosti NIB

Mag. Gašper Polajnar je dolgoletni sodelavec Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP-NIB), ki z organizacijskimi sposobnostmi in celovitim pristopom pomembno prispeva k njenemu razvoju in stabilnemu poslovanju. Odlikujejo ga visoka odgovornost, organizacijska doslednost in sposobnost povezovanja ekip. Od leta 2002 skrbi za učinkovito upravljanje projektov, pridobivanje sredstev ter sodelovanje z domačimi naročniki, s čimer utrjuje ugled MBP-NIB doma in v tujini. Od leta 2018 je namestnik vodje MBP-NIB, od leta 2021 pa vodi enoto Podpora, razvoj in inovacije. Med ključnimi dosežki izstopajo vzpostavitev in obnova dormitorija ter številne infrastrukturne izboljšave, vključno z energetsko prenovo objekta in pridobitvijo sredstev za toplotno črpalko leta 2023. S koordinacijo zahtevnih investicij, kot je obnova strehe in fasade v letih 2024–2025, je bistveno prispeval k energetski učinkovitosti, trajnosti in dolgoročni stabilnosti infrastrukture MBP-NIB. Sistematično optimizira delovanje stavbe, racionalizira rabo virov in uvaja izboljšave. Z dolgoletno predanostjo in konkretnimi dosežki pomembno doprinaša k vrhunskemu delovanju in razvoju MBP-NIB.

Nagrada Miroslava Zeia za izjemno doktorsko delo

Nagrado za izjemno doktorsko delo prejmejo:

• dr. Rok Janža, za doktorsko delo z naslovom Vpliv biotskega in abiotskega šuma na vibracijsko komunikacijo polkrilcev (Insecta: Hemiptera);
• dr. Neža Orel, za doktorsko delo z naslovom The response of microbes to anthropogenically induced perturbations in the Gulf of Trieste (northern Adriatic Sea);
• dr. Ivano Vascotto, za doktorsko delo z naslovom Ecological modelling of the phytoplankton community in the northern Adriatic sea.

Ob tej priložnosti so bile podeljene tudi nagrade zaslužnima znanstvenicama in znanstveniku NIB, ki so jih letos prejeli:

• Prof. dr. Andrej Blejec je kot matematik in pionir biostatistike odločilno prispeval k razvoju interdisciplinarnega raziskovanja na NIB in v Sloveniji. Bil je instrumental pri ustanovitvi Federation of European Statistical Societies ter je kot predsednik International Association for Statistical Education med letoma 2015 in 2017 prispeval k razvoju statistične izobrazbe na mednarodni ravni.
• Prof. dr. Meta Virant-Doberlet je s svojim življenjskim delom odločilno prispevala k razvoju NIB ter mednarodni uveljavitvi raziskav vibracijske komunikacije žuželk. Njeno znanstveno delo je ključno pri oblikovanju biotremologije kot samostojnega raziskovalnega področja in pri umeščanju njene raziskovalne skupine v svetovni vrh.
• Prof. dr. Tamara Lah Turnšek je s svojim življenjskim delom močno zaznamovala razvoj NIB in slovenski raziskovalni prostor. Kot dolgoletna direktorica je inštitut strateško usmerjala v rast in bila med ključnimi pobudnicami procesa, ki je omogočil poznejšo izgradnjo BTS-NIB.

Delo nagrajencev in prejete nagrade pomenijo dragocen doprinos k znanstveni odličnosti NIB ter prispevajo k napredku raziskovalnih metod ter aplikativni vrednosti znanstvenih dognanj na področjih delovanja NIB.