Tržaški zaliv in morska biologija

TRŽAŠKI ZALIV IN MORSKA BIOLOGIJA

SLIKA - TRŽAŠKI ZALIV

Tržaški zaliv se nahaja na skrajnem severnem delu Jadranskega morja in je podvržen nekoliko drugačnim razmeram kot drugi predeli Sredozemskega morja. Posebne hidrološke in ekološke razmere so posledica plitvosti, zaprtosti, vnosov sladkovodnih pritokov in seveda antropogenih vplivov. Značilna so visoka nihanja slanosti in temperature, veliki rečni vnosi in izrazito razslojen vodni stolpec v toplejšem delu leta. Plitvi Tržaški zaliv je izpostavljen številnim obremenitvam in motnjam, med katere sodijo predvsem pomanjkanje kisika (hipoksije in anoksije) in produkcija morskega snega ter intenzivno ribištvo in povečan pomorski promet. Vsem tem pojavom in vplivom človekove dejavnosti namenjajo raziskovalci MBP veliko pozornosti. Še posebej se posvečajo pojavu sluzastih agregatov. Čeprav segajo prvi zapisi o pojavu sluzastega morja daleč v leto 1729, je še danes veliko nejasnosti o tem, predvsem za turizem, nevšečnem pojavu. Zato je veliko raziskovalnih prizadevanj usmerjenih v raziskave usode raztopljene organske snovi kot možnega vira za nastanek sluzastih skupkov. Prav tako pomembne so raziskave dinamike naknadne poselitve bentoških živali in alg na predelih, ki jih je prizadelo skoraj popolno pomanjkanje kisika (anoksija). V zadnjih dvajsetih letih je bilo zaradi pomanjkanja kisika v Tržaškem zalivu več primerov množičnega pomora bentoške favne. Še posebej hudo je bilo leta 1983, ko je bila prizadeta petina zaliva. Od drugih pojavov, ki jih na MBP redno spremljajo, je potrebno omeniti množično "cvetenje" fitoplanktona, pojavljanje strupenih vrst oklepnih bičkarjev, masovno pojavljanje nekaterih vrst zooplanktona (npr. meduze mesečinke Pelagia noctiluca, morski metuljčki Creseis acicula), opazovanje tujerodnih vrst in drugo.

Še posebej pomembno je razumevanje procesov, ki potekajo v morju. V tem sklopu je potrebno omeniti uporabne (aplikativne) raziskave razlivanja odpadnih voda iz kanalizacijskega izpusta, vplive gojenja morskih organizmov na morski živelj pod gojišči ter preučevanje gibanja vodnih mas v Tržaškem zalivu. Izjemno pomembno je tudi redno spremljanje kvalitete morja (t.i. monitoring). Na MBP je bil leta 1995 ustanovljen Instrumentalni center Morska Biološka Postaja Piran, ki ga vodi dr. Branko Čermelj . Osnovni namen tega centra sta pretok znanja ter nudenje velike raziskovalne opreme uporabnikom. Eden izmed najpomebnejših srednjeročnih načrtov Instrumentalnega centra je postavitev Obalne oceanografske postaje OOP, pred Piransko Punto, je realiziran. Danes OOP nadgrajujemo in izboljšujemo spletno stran in dostopnost podatkov v spletu. Drugi po vrsti izmed prednostnih ciljev je skrb za usposobljenost raziskovalnega plovila in raziskovalno opremo na njem.

MBP in varstvo narave

Vse večji poudarek je v zadnjih letih na MBP posvečen naravovarstvenim projektom. Navzlic čedalje večjemu razumevanju naravovarstvene problematike s strani države, je žal še vedno premalo sredstev usmerjenih v tovrstne raziskave. Spričo stopnjujočih se negativnih vplivov človeka, povezanih s povečanim pomorskim transportom in navtičnim turizmom ter s kočarjenjem v tako ali tako občutljivem ekosistemu slovenskega morja, so zavarovana območja morda edini način, da ohranimo biotsko raznolikost slovenskega morja. Danes imamo v slovenskem morju štiri zavarovane predele - naravne spomenike: Rt Madona pri Piranu, Debeli rtič in rastišče morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica) pri Žusterni ter naravni rezervat Strunjan. Vsi so slovenski prispevek k ohranjanju naravne dediščine Jadranskega morja, zato moramo varovanju teh naravnih spomenikov posvetiti vso potrebno pozornost.

Uspešen naravovarstveni projekt

Eden uspešnih naravovarstvenih projektov, ki so ga izvedli na MBP, je bil projekt presaditve pozejdonke. Ta morska cvetnica raste danes v slovenskem morju (in sploh ob istrski obali) le pri Žusterni. To rastišče pri Kopru naj bi bilo ostanek nekoč obsežnih travnikov pozejdonke. Zaradi možnosti uničenja rastišča - zaradi morebitne graditve nove obalne ceste - so raziskovalci MBP presadili pozejdonko na novo rastišče pred Morsko biološko postajo. Vse presajen sadike so po obdobju mirovanja pognale nove liste.

Kot smo navedli že v zgodovinskem pregledu, je poznavanje življenja v slovenskem morju še vedno zelo pomanjkljivo. Šele pred kratkim smo tako dobili razmeroma popoln pregled mehkužcev, živečih v slovenskem obalnem morju. Seznam obsega kar 393 vrst, kar je izjemno veliko za tako majhno morje. Iz leta v leto strokovnjaki poročajo o pojavljanju za to območje novih vrst in sčasoma se mozaiki novih odkritij vklapljajo v splošno spoznanje, da je navzlic svoji majhnosti slovensko morje zelo pestro po številu. Sredi leta 1998 se je pričel raziskovalni projekt Evidentiranje favne, flore in habitatnih tipov slovenskega morja pod okriljem Ministrstva za znanost in tehnologijo RS in s podporo Ministrstva za okolje in prostor RS. V osnovi gre za nadaljevanje projekta iz sedemdesetih let. Cilj raziskovalnega projekta je evidentiranje habitatnih tipov in pripadajoče flore in favne, ki bi bili osnova za ekološko in naravovarstveno ovrednotenje slovenskega morja, hkrati pa analizirati vplive nekaterih človekovih dejavnosti na biotsko raznovrstnost, kot so gojišča rib in školjk, pojavi pomanjkanja kisika ter ribolova.

Izobraževanje in poljudno-znanstvene dejavnosti

Že od vsega začetka MBP obiskujejo mnoge srednje šole in osnovne šole, skupine študentov in profesorjev naravoslovnih ved ter razni gostje, ki se želijo seznaniti z njeno dejavnostjo. V ta namen gostom razkažejo delovne prostore in instrumentarij ter predstavijo dejavnost MBP. Ko se bliža konec šolskega leta, MBP redno obiščejo razne osnovne šole iz vse Slovenije, za katere organizirajo terenske ekskurzije in vzorčevanja s čolnom. Učenci in dijaki se lahko na mestu samem seznanijo z najpogostejši prebivalci morskega dna slovenskega morja, ki jih s posebno mrežo - dredžo - potegnejo na plan. O delu MBP so posneli tudi dokumentarno videokaseto, ki prikazuje dejavnosti raziskovalcev te postaje. Leta 1995 so raziskovalci MBP v sodelovanju z ekipo RTV Slovenije sooblikovali dokumentarni film "Ujeta modrina", ki gledalce seznanja s problemi našega morja. Poznavanje naravnih danosti slovenskega morja je pomembno tudi v izobraževalnem procesu. Izobraževalna dejavnost MBP je že od vsega začetka uspešno dopolnjevala znanstveno raziskovalno dejavnost. Zajema predvsem organizacijo strokovnih tečajev za študente biologije in drugih naravoslovnih ved iz obeh domačih univerz. Z življenjem v slovenskem morju seznanjajo tudi študente tujih univerz, za katere že od leta 1973 redno organizirajo strokovne tečaje iz biologije in ekologije morja.