Publikacije

Domov/
IOC UNESCO/
Publikacije

09 Nov 2020

Informativna zgibanka »NEVARNOSTI V MORJU, KI VEČINOMA TO NISO«

Na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo smo pripravili poljudno informativno zgibanko namenjeno širši javnosti in predvsem kopalcem v našem morju. V njej smo pojasnili nekatere od stvari, ki s svojim pojavljanjem odvračajo turiste od kopanja v morju ali jim celo povzročajo strah. To so meduze, rebrače, morski metuljček in morske trave.

Publikacijo smo izdali s finančno podporo Urada za UNESCO (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) v okviru programa NO IOC pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO v letu 2020.

22 Jan 2020

Pol stoletja dolga pot Morske biološke postaje Piran 1969 - 2019

Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP NIB) je edina slovenska raziskovalna enota, ki se ukvarja izključno z raziskavami morskih ekosistemov, ter s pridobljenim znanjem in razumevanjem procesov in sprememb v morju zagotavlja strokovne temelje za trajnostni razvoj morskega in obalnega prostora.

V letu 2019 je minilo 50 let od njene ustanovitve in v ta namen smo zaposleni na MBP NIB delček tega znanja, skupaj s kratkim zgodovinskim pregledom in prgiščem drugih morskih zanimivosti prelili v knjigo. Z njo smo želeli dostojno obeležiti prvih petdeset let obstoja, ter slikovito in jedrnato predstaviti opravljeno delo in spoznanja tako za strokovno kot tudi širšo javnost.

20 Nov 2018

Slanuše ali halofiti Piranskih solin

Po dveh letih nadaljujemo z opisom Piranskih solin, tokrat slanoljubih rastlin, imenovanih tudi slanuše ali halofiti. V Sloveniji so skoraj vse vrste halofitov uvrščene na Rdeči seznam ogroženih vrst, saj je njihovo uspevanje možno le v ozkem pasu zaslanjenih rastišč v bližini morja. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Botanično še bolj zanimiv del solin so Fontanigge, kjer najdemo prave halofitne travnike. Fotografije slanuš z opisi so lično predstavljene na izobraževalnih tablicah v okviru projekta Nacionalnega odbora IOC, ki ga financira SNK za UNESCO. Izobraževalno gradivo so pripravili sodelavci NIB-Morske biološke postaje v sodelovanju s KP Sečoveljske soline.

Uredila: Nives Kovač, Iztok Škornik

Fotografije: Iztok Škornik

12 Feb 2018

POLŽI ZAŠKRGARJI SLOVENSKEGA MORJA – barviti delček morja zajet med platnice nove monografije

V morju bomo našli neverjetno bogastvo polžev, tudi takih, ki so brez hišice ali pa je ta v obliki notranjih lupinic. Take polže združujemo v skupino polžev zaškrgarjev. Za večino le-teh je značilna izredna barvitost ter nenavadne oblike, kar pritegne mnoge potapljače in podvodne fotografe. Njihova posebnost so tudi posebne spojine, ki jih izločajo, bioaktivne substance, ki so bile včasih uporabljene kot strupi, danes pa so zelo zanimive za farmacevtsko industrijo.

Doslej je bilo za slovensko morje ugotovljenih 141 vrst, med katerimi je bilo kar nekaj vrst, ki so bile prvič zabeležene za slovensko in tudi za Jadransko morje, nekatere pa so zelo redke in pomembne tudi v svetovnem merilu.

Raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Lovrenc Lipej, mag. Domen Trkov in dr. Borut Mavrič, so do sedaj nakopičeno znanje o tej mavrični druščini zbrali in predstavili v novi publikaciji z naslovom »Polži zaškrgarji slovenskega morja«. V njej je prostor našlo vseh 141 vrst, ki so predstavljene z več kot 480 fotografijami, 151 zemljevidi, 142 razpredelnicami in 51 avtorskimi ilustracijami.