Zgodovina

Na MBP je tudi sedež operativnega centra International Ocean Institut, ki ima danes 26 centrov po celem svetu. Dejavna je v mnogih združenjih in tesno sodeluje z drugimi sredozemskimi, evropskimi in svetovnimi morskimi institucijami. Tako je npr. MBP je s svojo dejavnostjo na področju prognoze cirkulacije severnega Jadrana in ažurnimi meritvami v njem vključena v evropsko mrežo institucij operativne oceanografije (EuroGOOS), kot tudi v Sredozemsko mrežo (MonGOOS) tovrstnih institucij. Plod tovrstnega sodelovanja so številni raziskovalni projekti, ki jih financira EU in projekti dvostranskega sodelovanja (npr. z Argentino, Brazilijo, Francijo, Hrvaško, Izraelom, Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA).

Danes je MBP vključena v mrežo evropskih inštitutov za raziskovanje morja (MARS), je nosilka sodelovanja Slovenije v medvladni oceanografski komisiji (IOC-UNESCO) in sredozemski komisiji za raziskave morja CIESM (Commision internationale pour l'exploration de la Mer Méditeranée) in koordinira dejavnosti MED POL Sredozemskega akcijskega načrta (MAP) programa Združenih narodov za okolje (United Nations Environment Program) v Sloveniji.

Leta 2000 je bilo kupljeno novo raziskovalno plovilo, leta 2006 pa je bila dokončno zgrajena tudi nova stavba Morske biološke postaje.

Leta 1979 se je MBP dokončno preselila v to stavbo, neposredno ob morju in se za nekaj let preimenovala v Morski raziskovalni in izobraževalni center (MRIC), nato pa spet ohranila prvotno ime. Poleg favnističnih in florističnih posebnosti slovenskega morja so raziskovalci MBP spremljali tudi vire ekonomsko pomembnih ribjih vrst v severnem Jadranu (inčun, papalina in sardela). V začetku osemdesetih let so pozornost posvetili tudi okolju obeh strunjanskih lagun.

V prvi polovici sedemdesetih let sta se prof. Štirn in prof. Matjašič s sodelavci lotila prve inventarizacije favne in flore severnega Jadrana. S pomočjo strokovnjakov - specialistov z vsega sveta jim je uspelo evidentirati veliko morskih organizmov iz mnogih skupin. Žal pa je projekt prekmalu zamrl in za veliko skupin še vedno ni podatkov. Tako je poznavanje favne in flore slovenskega morja še danes, na pragu 21. stoletja, skopo in pomanjkljivo.

Morska biološka postaja je bila ustanovljena leta 1969 kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze iz Ljubljane. Sedež prve postaje je bil v vili na Sončni poti 10 v Portorožu. Veliko zaslug za ustanovitev MBP imata prof. Franc Sušnik in že prej omenjeni prof. Jože Štirn. Ko je Inštitutu za biologijo uspelo pridobiti v uporabo prostore nekdanje tovarne mila Salvetti, je dr. Štirnu in sodelavcem uspelo zatem del teh prostorov preurediti v sodobno stavbo.

Čeprav je bil Trst še pred 100 leti prestolnica morske biologije, Tržaški zaliv pa dejansko pionirsko območje raziskav, zveni skoraj paradoksalno, da v Tržaškem zalivu še vedno ne poznamo prav dobro morskega življa, ki ga naseljuje. Podatkov o favni in flori je še vedno malo, tudi s strani prispevka italijanskih kolegov.

Nekatera temeljna dela o planktonu, kot npr. MBPSteuerjev "Planktonkunde" (1910) so nastala prav na tem območju.

Izredna pestrost vrst živih organizmov je tedaj privabljala znanstvenike - naravoslovce v raziskovalne centre v Rovinju, Trstu in Benetkah.

Raziskave življenja v Jadranskem morju imajo zavidljivo štiristoletno tradicijo, čeprav je do sistematičnih raziskav na področju številnih naravoslovnih ved dejansko prišlo šele v 19. stoletju.