28.10.2025
Clavibacter insidiosus
Clavibacter insidiosus Clavibacter insidiosus podatkovni list Clavibacter insidiosus (prej Clavibacter michiganensis subsp. insidiosus) je gram-pozitivni bakterijski povzročitelj bolezni lucerne (drugo ime: alfalfa, latinsko ime: Medicago sativa). Bolezen vpliva na vitalnost rastlin in njihovo rast, kar lahko vodi do znatno zmanjšanega pridelka. Bakterija se po vstopu v rastlino hitro širi po žilnem sistemu in predvsem kolonizira trajna tkiva (glavni koren in koreninski vrat lucerne). V posušenih rastlinskih ostankih in semenu lahko preživi do 10 let. Status Veljavno ime: Clavibacter insidiosus (McCulloch) Li et al. Imena bolezni: angl. Bacterial blight of lucerne, angl. Bacterial root rot of lucerne, ang. Bacterial wilt of lucerne, ang. Vascular wilt of lucerne. Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista EPPO koda: CORBIN Gostiteljske rastline Glavni gostitelj je lucerna/alfalfa (Medicago sativa). Drugi naravni gostitelji so navadna nokota (Lotus corniculatus), srpasta meteljka (Medicago falcata), trnata meteljka (Medicago truncatula), bela medena meteljka (Melilotus albus), navadna turška detelja (Onobrychis viciifolia) in vrste rodu Trifolium. V okviru laboratorijskih testiranj je C. insidiosus je okužila in povzročila simptome tudi pri več drugih vrstah rodu Medicago. Geografska razširjenostPovzročitelj bolezni je prvič opisan na lucerni leta 1924 v Združenih državah Amerike (zvezni državi Illinois in Wisconsin). Glede na nadaljnja poročila je razvidno, da je bil povzročitelj v ZDA takrat že široko razširjen. V številnih državah, kjer je bila bolezen prisotna v preteklosti (npr. Brazilija, Kanada, Južna Afrika), bolezni ne zaznavajo več. Na območju EPPO so bile zaznave večinoma posamične (Kazahstan, Litva, Poljska, Rusija, Tunizija, Združeno kraljestvo), vendar po letu 1980 ni več nobenih poročil o pojavu bolezni (Slika 1). Bolezenska znamenja V posevkih lucerne simptomatične rastline pojavljajo posamično ali v zaplatah. Pogosto se bolezen najprej razvije v bolj vlažnih delih njiv. V prvem letu so simptomi bolezni zelo pogosto neopazni. Blage okužbe povzročijo nižjo rast rastlin, pegavost listov in vihanje listnih robov. Zmerne okužbe vodijo do metličastega razraščanja stebel (učinek “metla”). V primeru hudih okužb pa so mlade rastline ali novo nastala stebla tanka, krhka in visoka le nekaj centimetrov. Listi so manjši in debelejši, pogosto deformirani, in razbarvani (celoten list ali rob lista). Ob hudih okužbah rastline običajno propadejo. Rastline, ki jih okužba močno prizadene, so na polju hitro opazne, zaradi zaostanka v rasti in rumeno-zelene barve (Slika 2). Te rastline v sušnih razmerah venijo veliko hitreje od zdravih rastlin. Poleg nadzemnih znakov (oz. tudi neodvisno od nadzemnih znakov) se bolezenska znamenja pojavijo tudi na mladem olesenelem korenu. Ob prerezu korena ali odstranitvi skorje, je opazna rumena do svetlo rjava obarvanost žilnega tkiva korena Simptome venenja, ki jih povzroča C. insidiosus, je možno zamenjati z drugimi sistemskimi boleznimi, na primer Verticillium albo-atrum na lucerni. Gospodarska škoda V preteklosti je bolezen povzročala velike izgube v pridelavi lucerne v ZDA, Kanadi in Novi Zelandiji. Zaradi trenutne zmanjšane prisotnosti bolezni na globalni ravni, se je občutno zmanjšala tudi gospodarska škoda. Vpliv bolezni v Evropski uniji je nizek. V Avstraliji poročajo, da so lahko posevki produktivni tudi ob okužbi, medtem ko iz nekaterih regij (npr. Iran) še poročajo o škodi, ki jo povzroča bolezen na lucerni. Poti prenosa Patogen ima več poti širjenja: • Kratke razdalje: Povzročitelj se lahko širi z rastline na rastlino s pomočjo (i) zemlje oz. rastlinskih ostankov, ki jih širi veter, (ii) vode oz. vodnih kapljic (namakanje) in/ali (iii) okuženim orodjem (zlasti okužene kosilnice). Če so rastline mokre, košnja ustvari optimalne razmere za širjenje bolezni. Ob košnji pride do ranjenja rastlin, raztrosa okuženih ostankov in kapljic. V poročilih je omenjen tudi lokalni prenos s pomočjo žuželk in ogorčic. Prisotnost ogorčic (Ditylenchus dipsaci, Meloidogyne hapla) naj bi ugodno vplival na razvoj okužbe. • Dolge razdalje: Na daljše razdalje se povzročitelj širi s pomočjo okuženih semen (prisotnost okuženih rastlinski ostankov v serijah semen, površinska kontaminacija semen ali sistemska okužba semen). Podatkov o prenosu C. insidiosus s semena na kalček nimamo. Podatki o prenosu C. insidiosus iz simptomatičnih rastlin na seme so eksperimentalne narave, in sicer je bil ugotovljen približno 7 % prenos povzročitelja na seme. Fitosanitarni ukrepi Za obvladovanje in preprečevanje širjenja C. insidiosus se priporočajo sledeči ukrepi: • Upora semena iz območij, kjer C. insidiosus ni prisotna. • Pri nakupu semen iz območji, kjer je C. insidiosus prisotna, je potrebno izbrati seme s polj, ki so bila v zadnji rastni sezoni pregledana in brez prisotnost C. insidiosus (enako sosednja polja) ter v zadnjih treh letih na tem mestu ni bila gojena lucerna. • Uporaba kultivarjev z visoko odpornostjo na C. insidiosus. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EPPO (2025) Clavibacter insidiosus. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-10-08) EPPO (2022) EPPO Standards PM 7/99(2) Diagnostic protocol – Clavibacter insidiosus. EPPO Bulletin 52, 67–86. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
28.10.2025
Clavibacter sepedonicus
Clavibacter sepedonicusClavibacter sepedonicus podatkovni list Clavibacter sepedonicus je patogena bakterija na rastlinah, ki povzroča obročkasto gnilobo krompirja. Bakterija je prisotna predvsem v predelu sveta z zmernim podnebjem. Primarni gostitelj bakterije je krompir, vendar lahko napada tudi druge rastline. Bolezen povzroča veliko gospodarsko škodo na krompirju zaradi venenja in propadanja rastlini ter gnitja gomoljev. Status Veljavno ime: Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff) Li et al. Imena bolezni: slo. obročkasta gniloba krompirja, angl. Bacterial ring rot of potato, angl. Potato ring rot. Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/B, EPPO A2 lista EPPO koda: CORBSE Gostiteljske rastline Glavni gostitelj bakterije C. sepedonicus je krompir (Solanum tuberosum). Bakterija lahko okuži tudi sladkorno peso (Beta vulgaris) in paradižnik (Solanum lycopersicum). Geografska razširjenost Bolezen je bila prvič zabeležena v severni Evropi, razširila pa se je predvsem v zmernem podnebju po vsej severni polobli (Slika 1). V Evropi je najpogostejša v severni, severozahodni in centralni Evropi, posamični primeri pa se pojavljajo tudi v južni Evropi. Posamezni primeri in prestrežbe bakterije so bile zabeležene v več državah članicah EU. Bakterija je v EU razširjena le na Kreti (Grčija). V Sloveniji bakterija ni prisotna. Bakterija C. sepedonicus je prisotna tudi v Severni Ameriki in delih Azije, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja in Rusija. Uspeva v regijah s hladnim podnebjem in je še posebej problematičen na območjih, kjer je krompir pomemben pridelek. Bolezenska znamenja Bolezenska znamenja C. sepedonicus so različna in lahko spominjajo na bolezenska zamenja drugih bolezni krompirja. Tipični simptomi vključujejo: • Bolezenska znamenja na rastlinah krompirja (Slika 2): Venenje spodnjih listov rastline, zvijanje listnih robov, rumenenje listov oz. pojavljanje kloroze med listnimi žilami in nekroza, ki se začne na robovih listov. Simptomi se pojavijo pozno v rastni sezoni, izražanje simptomov pa pospeši suho, vroče vreme. • Bolezenska znamenja na gomoljih (Slika 3): Zgodnje okužbe se kažejo kot razbarvane oz. ozke kremno rumene cone vzdolž žilnega tkiva pri prerezanem okuženem gomolju. V naprednih fazah cona tkiva ob žilnem obroču postan mehka, iz žil pa izhaja bel izcedek brez vonja. Na površini gomolja se pojavijo razjede in razpoke, ki pogosto vodijo v sekundarno okužbo z bakterijami, ki povzročajo mehko gnilobo. Lahko se pojavijo latentne okužbe, ki jih je mogoče odkriti le z laboratorijskim testiranjem. Gospodarska škodaPrisotnost bakterije C. sepedonicus lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Bolezen, ki jo povzroča ta bakterija, vodi do izgube pridelka, saj povzroči venenje in odmiranje rastlin ter gnilobo gomoljev. Poleg neposredne škode na pridelkih, pa bakterija C. sepedonicus povzroča gospodarsko škodo tudi zaradi strogih regulativnih ukrepih, ki so potrebni za spremljanje in preprečevanje širjenja okužb. Poti prenosa Patogen ima več poti širjenja, širi se predvsem preko: • Semenskega krompirja: Glavni način prenosa je sajenje okuženih semenskih gomoljev. • Onesnažena oprema: Orodje, stroji in pripomočki za skladiščenje lahko prenašajo bakterije med zdravimi in okuženimi rastlinami oz. gomolji. • Prenos med rastlinami na polju: Bakterija lahko preživi v nepobranih gomoljih, ki so ostali v zemlji. • Žuželčji prenašalci: glede na eksperimentalne podatke nekatere žuželke kot npr. koloradski hrošči, kobilice in listne uši lahko prenašajo bakterijo. Lokalno širjenje na polju je omejeno s širjenjem infekcije z okužene rastline na novo nastajajoče gomolje krompirja. Ti gomolji predstavljajo vir okužbe v naslednjem ciklu okužbe. Fitosanitarni ukrepi Za obvladovanje in preprečevanje širjenja C. sepedonicus se priporočajo sledeči ukrepi: • Uporaba testiranega oz. certificiranega semenskega krompirja. • Redno testiranje semenskega in jedilnega krompirja na prisotnost latentne okužbe. • Čiščenje in razkuževanje kmetijske opreme, skladiščnih prostorov in pripomočkov. • Izvajanje monitoringa semenskega krompirja in upoštevanje karantenskih ukrepov. • Izvajanje strategije za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja povzročitelja bolezni na okuženih območjih. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020. EPPO (2025) Clavibacter sepedonicus. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28) EPPO (2022a) EPPO Standards PM 7/59(2) Diagnostic protocol – Clavibacter sepedonicus. EPPO Bulletin 52, 262–285. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
28.10.2025
Ralstonia pseudosolanacearum
Ralstonia pseudosolanacearumRalstonia pseudosolanacearm podatkovni list Ralstonia pseudosolanacearum je patogena bakterija na rastlinah, ki jo uvrščamo v kompleks vrst Ralstonia solanacearum. Povzroča venenje rastlin, vključno s številnimi pomembnimi poljščinami. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kjer blokira žile, kar vodi do venenja in propada rastlin. V tleh preživi le kratek čas, lahko pa se ohrani v divjih gostiteljskih rastlinah, zlasti v razmerah, ko je zemlja namočena. Bakterija lahko dalj časa preživi tudi v vodotokih. Status Veljavno ime: Ralstonia pseudosolanacearum, Safni, Cleenwerck, de Vos, Fegan, Sly & Kappler Imena bolezni: slo. Bakterijsko venenje, angl. Bacterial wilt Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista EPPO koda: RALSPS Gostiteljske rastline R. pseudosolanacearum ima širok nabor gostiteljskih rastlin, tako poljščin kot divjih rastlin. Glavni gostitelji so: • Razhudnikovke: Paradižnik, krompir, paprika, jajčevec in tobak. • Druge poljščine: Bučnice, arašid (Arachis hypogaea), ingver (Zingiber officinale), kurkuma (Curcuma longa) in vrtnice (Rosa spp). Sevi, povzročitelji bolezni na razhudnikovkah, pripadajo različnim sekvevarjem filotipa I in III. Sevi najdeni na ingverju in kurkumi okužujejo tudi arašid in vključujejo več sekvevarjev filotipa I. Nabor gostiteljev R. pseudosolanacearum se pa še vedno širi.Geografska razširjenost Patogen najbolje uspeva v toplejšem podnebju (Slika 1). Filotip III je za enkrat omejen na Afriko in otoke v Indijskem oceanu, filotip I pa je prisoten v Aziji in se je z mednarodno trgovino razširil po vsem svetu. Z okuženimi okrasnimi rastlinami ali začimbnicami se je bakterija vnesla tudi v države Evropske unije, kjer poteka izkoreninjanje oziroma je omejeno prisotna. Bolezenska znamenja Tipični simptom bolezni je venenje nadzemnega dela rastline (Slika 2), ki najprej prizadene najmlajše liste rastlin predvsem v vročem delu dneva. Venenje se lahko odraža sektorsko ali samo na eni strani rastline. Ostali simptomi, ki se lahko izrazijo: • Pojav bronaste barve listov in kloroza listov. • Rjava obarvanost žil ksilema tik nad tlemi in žilnega sistema gomoljev ter rizomov. • Sluzast izcedek iz žilnega tkiva stebla in tudi žilnega sistema gomoljev ter rizomov (Slika 3 in Slika 4). Ob ugodnih razmerah, zlasti pri povišani vlažnosti tal ali okužbi z nematodi, rastline hitreje venijo in odmirajo. Gospodarska škoda Kompleks vrst R. solanacearum, vključno z R. pseudosolanacearum, ima velik vpliv na pridelavo in izvoz številnih kmetijskih pridelkov, kar predstavlja resen izziv za kmetijstvo. Okužbe z R. pseudosolanacearum povzročajo pomembne gospodarske izgube zaradi zmanjšanega donosa pridelkov, višjih stroškov upravljanja ter izvajanja karantenskih ukrepov. Široka razširjenost gostiteljskih rastlin in visoka prilagodljivost bakterije še dodatno povečujeta vpliv tega patogena na gospodarstvo. Poti prenosa Patogen se na daljše razdalje širi preko: • Okuženega material za vegetativno razmnoževanje (npr. korenike ingverja, okrasne rastline). • Onesnažene zemlje in površinskih voda. Latentne okužbe so običajne pri nizkih temperaturah in tolerantnih gostiteljskih sortah. Čeprav je naravna okužba semen redka, so potrdili arašid kot gostitelja bakterije. Ustaljene okužbe se lokalno prenašajo z mehanskimi sredstvi, kot sta obrezovanje ali razmnoževanje rastlin. Fitosanitarni ukrepi Za preprečevanje širjenja R. pseudosolanacearum je ključna implementacija ustreznih preventivnih ukrepov: • Izvajanje vizualnih pregledov rastlin pri izvozu in uvozu za prisotnost morebitnih znakov bolezni. • Izvajanje laboratorijskih testiranj za ugotavljanje latentnih okužb, ki jih ni mogoče odkriti vizualno. • Karantena rastlin ob uvozu za spremljanje in potrditev njihovega zdravstvenega stanja. • Uporaba certificiranega sadilnega materiala, s čimer se zmanjša tveganje vnosa patogena na nova območja. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020. EPPO (2025) Ralstonia pseudosolanacearum. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28) EPPO (2022) PM 7/21 (3) Ralstonia solanacearum, R. pseudosolanacearum and R. syzygii (Ralstonia solanacearum species complex). EPPO Bulletin, 52, 225–261. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
28.10.2025
Ralstonia solanacearum
Ralstonia solanacearumRalstonia solanacearum podatkovni list Ralstonia solanacearum je patogena bakterija na rastlinah, ki jo uvrščamo v kompleks vrst Ralstonia solanacearum. Povzroča bakterijsko venenje in rjavo gnilobo krompirja. Venenje rastlin povzroča tudi pri številnih drugih pomembnih poljščin. Bakterija se razmnožuje v žilnem sistemu rastlin kjer blokira žile, kar vodi do venenja in propada rastlin. Bakterija ima zelo širok nabor gostiteljev in široko geografsko razširjenost. Bakterija lahko dalj časa preživi tudi v vodotokih. Status Veljavno ime: Ralstonia solanacearum, (Smith) Yabuuchi et al. Imena bolezni: slo: rjava gniloba krompirja, angl: potato brown rot, Southern bacterial wilt (paradižnik), Moko disease (banana) Fitosanitarna kategorizacija: EU 2019/2072 priloga II/A, EPPO A2 lista EPPO koda: RALSSL Gostiteljske rastline R. solanacearum ima zelo širok nabor gostiteljev, ki vključuje veliko različnih poljščin in divjih rastlin. Glavni gostitelji so: • Razhudnikovke: Krompir (Solanum tuberosum), paradižnik (Solanum lycopersicum), jajčevec (Solanum melongena). • Druge poljščine: Paprika (Capsicum spp.), tobak in banana (Musa spp.). Bakterija okuži tudi okrasne rastline, kot sta Pelargonium spp. in Anthurium spp., ter različne plevele iz rodu razhudnikovk (grenkoslad (S. dulcamara) in pasje zelišče (S. nigrum)), ki služijo kot rezervoarji patogena v okolju. R. solanacearum je sposobna preživeti tudi v vodnih okoljih. Geografska razširjenost R. solanacearum je razširjena po v tropskih, subtropskih in drugih toplejših območjih po vsem svetu (Slika 1). Na območju Evrope se pojavlja občasno, izbruhi običajno sporadični in omejeni na določena območja. Pojav je običajno povezan z onesnaženo površinsko vodo in okuženim sadilnim materialom. Zunaj Evrope je bakterija razširjena v Severni in Južni Ameriki, Aziji in Afriki. Bolezenska znamenja Pri večini gostiteljev je kot najbolj pogost znak okužbe venenje rastline (Slika 2). Najmlajši listi običajno začnejo veneti prvi, pri čemer so simptomi sprva vidni ob najtoplejšem delu dneva. Simptomi na krompirju, najpomembnejšemu gostitelju, vključujejo: • Bolezenski znaki na rastlini: Na steblih nad zemljo lahko opazimo progasto rjavo obarvanost stebla, ob poškodbah žilnega tkiva se izloča bel, sluzast izcedek.• Bolezenski znaki na gomoljih (Slika 3): Rjavkasto obarvanje žilnega tkiva v bližini stolona ali popka; bel, sluzast izcedek brez vonja, ki se v poznejših fazah okužbe izloča iz očes in stolona, nekroza obroča žilnega in okoliškega tkiva. Če prerezano steblo okužene rastline ali žilno tkivo gomolja damo v vodo, se pojavijo nitke bakterijskega izcedka. Gospodarska škoda R. solanacearum je rastlinskimi patogen z izjemno velikim vplivom na gospodarstvo na globalnem nivoju. Predstavlja veliko tveganje za kmetijstvo, saj zmanjšuje pridelek in vpliva na kakovost pridelkov. Na svetovni ravni letne izgube presegajo milijardo dolarjev samo pri pridelavi krompirja. Gospodarsko breme še povečajo stroški nadzora, testiranja in ukrepi za izkoreninjenje, ki so nujno potrebni, da se bakterija ne širi na nova območja. Poti prenosa Patogen se lahko širi preko različnih poti, pri čemer so najpomembnejše naslednje: • Okužen sadilni material: semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material. • Onesnažena voda in zemlja: Površinska voda, ki se uporablja za namakanje in premikanje tal, lahko razširita bakterijo. • Mehanski prenos: Orodja, stroji in človekove dejavnosti prispevajo k lokalnemu širjenju. • Naravni rezervoarji: Rezervoar bakterije lahko predstavljajo okuženi pleveli iz rodu Razhudnikovk, ki rastejo v bližini vodnih virov Glavni poti širjenja sta uvoz gomoljev krompirja, ki ima latentno okužbo, in preko površinskih voda. Naravno širjenje je zelo omejeno. Fitosanitarni ukrepi Za omejevanje širjenja R. solanacearum je potrebna implementacija ustreznih preventivnih ukrepov: • Rastline oziroma sadilni material znanih gostiteljev morajo biti vzgojeni na območjih, za katera je bilo ugotovljeno, da R. solanacearum ni prisotna • Redni pregledi in laboratorijsko testiranje semenskega in jedilnega krompirja ter drugih gostiteljev z visokim tveganjem. • Prepoved namakanja gostiteljskih rastlin z vodo iz okuženih vodotokov. • Čiščenje in razkuževanje orodja, strojev in skladiščnih prostorov. • Karantena rastlin ob uvozu za spremljanje in potrditev njihovega zdravstvenega stanja. Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Pomembnejši viri: EFSA (European Food Safety Authority), 2020. Pest survey card on Clavibacter sepedonicus. EFSA supporting publication 2020:EN-1929. Available online: https://efsa.europa.eu/plants/planthealth/monitoring/surveillance/clavibacter-sepedonicus . Last updated: 08 September 2020. EPPO (2025) Ralstonia pseudosolanacearum. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-01-28) EPPO (2022) PM 7/21 (3) Ralstonia solanacearum, R. pseudosolanacearum and R. syzygii (Ralstonia solanacearum species complex). EPPO Bulletin, 52, 225–261. Besedilo pripravila: Špela Alič, Manca Pirc in Tanja Dreo, Nacionalni inštitut za biologijo
18.07.2025
‘Candidatus Phytoplasma solani’ - fitoplazma stolbur - na Lavandula, Fragaria in Vaccinium
'Candidatus Phytoplasma solani' -fitoplazma stolbur - na Lavandula, Fragaria in Vaccinium 'Candidatus Phytoplasma solani' fitoplazma stolbur podatkovni list Uvod ‘Candidatus Phytoplasma solani’ ('Ca. P. solani') je povzročitelj bolezni pri številnih kulturnih rastlinah, kot so vinska trta, krompir, paradižnik, koruza, sivka, jagode, borovnice in druge. Bolezen se prenaša z okuženim sadilnim materialom in žuželkami. Povzroča lahko znatne gospodarske izgube zaradi zmanjšanega pridelka in kakovosti. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih in tudi drugih državah. V Sloveniji je najpogosteje povezana z boleznijo rumenice počrnelosti lesa (bois noir) pri trti, potrjena pa je bila tudi na krompirju, paradižniku, korenju, koprivi (Urtica dioica) in slaku (Convolvulus arvensis). Uvrstitev med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme'Ca. P. solani' je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme (NNŠO) v prilogi IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 in sicer za rastline za saditev navedene v spodnji preglednici. Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem - NNŠO Rastline za saditev Skupina rastlin Botanično ime (rod ali vrsta) ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Semenski krompir Solanum tuberosum ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Razmnoževalni material vinske trte Vitis vinifera ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Razmnoževalni material sivke Lavandula spp. ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Sadike jagod Fragaria spp. ‘Candidatus Phytoplasma solani’ Rastline za saditev Sadike borovnic Vaccinium spp. V nadaljevanju so predstavljeni podatki za gostitelje Lavandula, Fragaria in Vaccinium. Predpisani ukrepi Za rastline za saditev vrst Lavandula spp., Fragaria spp. in Vaccinium spp., za katere je ‘Ca. P. solani’ opredeljena kot NNŠO, je v Prilogi IV Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 določeno, da mora biti prisotnost škodljivega organizma na rastlinah za saditev 0 %. Načini preverjanja te zahteve so določeni v Prilogi V za Lavandula spp., kjer mora biti izpolnjen eden od naslednjih pogojev: • rastline so rasle na mestu pridelave, znanem kot prostem 'Ca. P. solani', ali • v zadnjem celotnem vegetacijskem ciklu niso bili opaženi simptomi okužbe, ali • simptomatične rastline so bile odstranjene in uničene, preostale pa testirane in ugotovljene kot proste škodljivega organizma. Za Fragaria spp. in Vaccinium spp. v zvezi s tem škodljivim organizmom v Prilogi V ni določenih posebnih ukrepov, zato se zahteva iz Priloge IV (0 % prisotnost) preverja v okviru splošnih fitosanitarnih postopkov. Poti prenosa ‘Ca. P. solani’ se ne prenaša s semenom, temveč z vegetativnim razmnoževanjem okuženih gostiteljskih rastlin. V okuženih rastlinah je fitoplazma omejena na floemska prevodna tkiva, med rastlinami pa se prenaša predvsem z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom. V evropsko-sredozemskem prostoru je najpomembnejši prenašalec svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus; Cixiidae), ki fitoplazmo pridobi kot ličinka na okuženih koreninah gostiteljskih rastlin, kot sta kopriva in slak. Odrasli osebki nato prenašajo fitoplazmo na druge rastline med hranjenjem. Za večino gojenih rastlin, vključno z jagodo in borovnico, velja, da ne omogočajo razvoja vektorja in zato predstavljajo epidemiološke slepe konce. Izjema je sivka, na kateri lahko svetleči škržatek zaključi svoj razvojni krog, kar omogoča lokalno širjenje bolezni in povečuje tveganje za epidemije. Poleg svetlečega škržatka so kot naravni prenašalci ‘Ca. P. solani’ potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri, Pentastiridius leporinus in Anaceratagallia ribauti. Fitoplazma se lahko prenaša tudi z zajedavskimi rastlinami, na primer z vrstami Cuscuta spp. Tveganje za vnos fitoplazme v nova območja je povezano z razširjanjem vektorjev in z mednarodno trgovino z okuženimi, a pogosto asimptomatskimi rastlinami za saditev. Bolezenska znamenja Okužba rastlin s ‘Ca. P. solani’ lahko povzroča različna bolezenska znamenja, ki so odvisna od gostiteljske rastline: • Sivka (Lavandula spp.): Zgodnji simptomi vključujejo zmanjšano vitalnost rastlin in rumenenje listov. Kasneje pride do sušenja nadzemnega dela rastline po sektorjih, kar lahko vodi v popoln propad rastline (Slika 1). • Jagoda (Fragaria spp.): Okužene rastline so zakrnele in imajo slabo razvit koreninski sistem. Starejši listi se zvijajo navzgor in postanejo vijoličasti, mlajši listi pa so klorotični, skledasto oblikovani, zmanjšani in s skrajšanimi peclji. • Borovnica (Vaccinium spp.): Okužene rastline kažejo simptome rumenenja in rdečenja zgornjih listov ter nenormalnega razraščanja poganjkov. Pogosto je prisotno tudi neenakomerno zorenje plodov Varstvo v proizvodnih nasadih Za preprečevanje širjenja ‘Ca. P. solani’ v nasadih sivke, jagod in borovnic je ključno, da se pridelava začne z zdravim sadilnim materialom. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v nasadih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. V določenih primerih se lahko za zmanjšanje populacije vektorjev uporabijo tudi insekticidi, kot so neonikotinoidi, zlasti v zgodnjem obdobju vegetacije. Pri tem je treba upoštevati morebitne negativne vplive na koristne žuželke, zdravje ljudi in okolje. Zaradi prisotnosti številnih gostiteljskih rastlin in vektorjev v okolju je popolna izkoreninitev fitoplazme iz narave nemogoča. Zato je v proizvodnih nasadih pomembno izvajanje kombinacije preventivnih in higienskih ukrepov. Viri EPPO (2017b) Phytosanitary procedures. PM 3/83 (1) Fragaria plants for planting – inspection of places of production. EPPO Bulletin 47(3), 349-365. EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int (accessed 2025-07-11) Jović J, Riedle-Bauer M, Chuche J (2019). Vector Role of Cixiids and Other Planthopper Species. V: Bertaccini A, Weintraub P, Rao G, Mori N. (ur) Phytoplasmas: Plant Pathogenic Bacteria - II. Springer, Singapore. https://doi.org/10.1007/978-981-13-2832-9_4 Mehle N, Kavčič S, Mermal S, Vidmar S, Pompe Novak M, Riedle-Bauer M, Brader G, Kladnik A, Dermastia M (2022). Geographical and temporal diversity of ‘Candidatus Phytoplasma solani' in wine-growing regions in Slovenia and Austria. Frontiers in plant science. DOI: 10.3389/fpls.2022.889675. Mehle N, Mermal S, Vidmar S, Viršček Marn M, Dreo T, Dermastia M (2018). First report of carrot infection with phytoplasmas in Slovenia. V: Dermastia M (ur.). 5th European Bois Noir Workshop 2018 : City Hotel, Ljubljana, Slovenia, 18-19 September 2018 : proceedings of the 5th European Bois Noir Workshop. https://www2.cd-cc.si/Skripte/boisn/BOISNOIR2018/papers/a5.pdf. Mehle N, Ravnikar M, Seljak G, Knapič V, Dermastia M (2011). The most widespreat phytoplasmas, vectors and measures for disease control in Slovenia. Phytopathogenic mollicutes 1 (2): 65-76. Starović M, Kojic S, Kuzmanovic ST, Stojanovic SD, Pavlovic S, Josic D (2013). First Report of Blueberry Reddening Disease in Serbia Associated with 16SrXII-A (Stolbur) Phytoplasma. Plant Disease 97 (12): 1653-1653. Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju
'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju 'Candidatus Phytoplasma solani' na krompirju podatkovni list Krompir lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, ki je v strokovni literaturi in praksi znana kot stolbur krompirja. Gre za bolezen, ki lahko povzroči resne gospodarske izgube, zlasti pri pridelavi semenskega krompirja. Fitoplazma je razširjena v številnih evropskih državah, vključno s Slovenijo, in je zaradi svoje škodljivosti vključena v zakonodajo EU kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem.Status 'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del G Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi s semenskim krompirjem. To pomeni, da mora biti semenski krompir prost te fitoplazme, saj lahko njena prisotnost vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav ne zahteva izkoreninjenja, kot karantenski škodljivci, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor.Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus). Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg krompirja okužuje tudi paradižnik, koruzo, trto, sivko, jajčevec, papriko, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak (Convolvulus arvensis) in kopriva (Urtica dioica), ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope, vključno s Slovenijo. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. Znamenja okužb Tipična bolezenska znamenja na krompirju vključujejo rdečenje ali rumenenje listov, zlasti vršičkov, uvihavanje listov, krajše internodije, zadebelitve pecljev ter pojav nadzemnih gomoljev. Gomolji so pogosto gumijasti in imajo nitaste klice. Rastline so nižje rasti, zgodaj venejo in lahko propadejo. Gospodarska škoda Okužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko povzročijo velike izgube pridelka – v nekaterih primerih od 30 do 80 %. Poleg količinske izgube se zmanjša tudi kakovost semenskega krompirja. Okuženi gomolji imajo pogosto višjo vsebnost sladkorjev, kar negativno vpliva na predelavo, zlasti pri proizvodnji čipsa. Poti prenosa Fitoplazma se lahko prenese z okuženim sadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko svetleči škržatek povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na krompir ter k njenemu širjenju znotraj nasadov. Fitosanitarni ukrepi Za preprečevanje širjenja 'Ca. P. solani' je ključna uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala. V Sloveniji je 'Ca. P. solani' vključena v certifikacijski sistem za semenski krompir. Prisotnost fitoplazme se preverja z laboratorijskimi metodami. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
11.07.2025
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti
'Candidatus Phytoplasma solani' na trti 'Candidatus Phytoplasma solani' na trti podatkovni list Vinska trta je ena izmed številnih rastlin, ki jih lahko okuži fitoplazma 'Candidatus Phytoplasma solani', povzročiteljica bolezni, znane kot rumenica počrnelosti lesa (bois noir). Gre za trsno rumenico, ki se pogosto pojavlja v vinogradih po Evropi in lahko povzroči znatne gospodarske izgube. Bolezen se širi predvsem z žuželčjimi prenašalci, ki se prehranjujejo na okuženih plevelih in nato prenesejo fitoplazmo na trto. Čeprav ne gre za karantensko bolezen, je zaradi vpliva na razmnoževalni material trte vključena v zakonodajo EU kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem.Status'Ca. P. solani' je uvrščena v Prilogo IV, del C Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072 kot regulirani nekarantenski škodljivi organizem (RNQP) v zvezi z razmnoževalnim materialom vinske trte. To pomeni, da mora biti ta material prost okužbe, saj lahko prisotnost fitoplazme vpliva na kakovost in tržno vrednost sadilnega materiala. Čeprav bolezen ne zahteva izkoreninjenja, je njena prisotnost regulirana in zahteva fitosanitarni nadzor. Opis in biologija Fitoplazme so paraziti rastlin, ki živijo v floemskem prevodnem tkivu in v telesih žuželk prenašalcev. Spadajo v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma'. 'Ca. P. solani' se naravno prenaša z žuželkami, ki se hranijo z rastlinskim sokom, predvsem s svetlečim škržatkom (Hyalesthes obsoletus), ki se razvija na koreninah plevelov, kot sta velika kopriva in njivski slak. Poleg njega so kot prenašalci potrjeni tudi drugi škržatki, kot na primer Reptalus panzeri. Fitoplazma se v rastlini razširi po floemu, vektorji pa jo lahko prenesejo na trto med hranjenjem. Gostiteljske rastline 'Ca. P. solani' ima širok spekter gostiteljskih rastlin. Poleg vinske trte okužuje tudi številne druge kulturne rastline, kot so paradižnik, koruza, krompir, sivka, jajčevec, paprika, korenje, jagode, borovnice,… Pomembni naravni rezervoarji so pleveli, kot sta slak in kopriva, ki omogočajo preživetje fitoplazme v okolju in širjenje preko prenašalcev. V vinogradih so ti pleveli pogosto prisotni v neposredni bližini trt, kar povečuje tveganje za okužbo. Geografska razširjenost 'Ca. P. solani' je razširjena v številnih državah Evrope. Poročila o okužbah prihajajo tudi iz Azije, Afrike in Južne Amerike. V Evropi je rumenica počrnelosti lesa prisotna v vseh pomembnejših vinorodnih območjih. V Sloveniji je bila bolezen potrjena v vseh vinorodnih deželah. Znamenja okužbOkužba vinske trte s 'Ca. P. solani' povzroča značilne spremembe na listih in grozdju. Pri belih sortah trte se listi obarvajo rumeno, pri rdečih sortah pa rdeče. Robovi listov se pogosto vihajo navzdol, listi postanejo togi in krhki. Poganjki neenakomerno in slabo olesenijo, kar lahko vodi v njihovo odmrtje. Rast trte je pogosto zavrta, mlade rastline lahko po okužbi propadejo, medtem ko se starejše trte včasih delno opomorejo. Na grozdju se pojavi venenje jagod, ki se lahko nagubajo in posušijo, pogosto pa se posuši tudi celoten grozd. Resnost simptomov je odvisna od občutljivosti sorte. Znamenja, ki jih povzroča 'Ca. P. solani', so zelo podobna tistim, ki jih povzroča fitoplazma zlate trsne rumenice, zato jih na podlagi zunanjih znakov ni mogoče zanesljivo ločiti. Gospodarska škoda Rumenica počrnelosti lesa lahko v vinogradih povzroči obsežno okužbo trt. V posameznih primerih je bila zabeležena pojavnost bolezni pri več kot 80 % trt. Bolezen vpliva na zmanjšanje pridelka in kakovosti grozdja, kar je povezano z izraženimi bolezenskimi znamenji, kot so slabo olesenjevanje poganjkov, sušenje grozdov in venenje jagod. Pojavnost bolezni niha iz leta v leto, kar je povezano z različno številčnostjo vektorjev in prisotnostjo gostiteljskih plevelov. Opazili so tudi, da se nekatere okužene trte lahko same pozdravijo oziroma okrevajo. Sposobnost okrevanja je odvisna od sorte trte in verjetno tudi od uporabljene podlage.Poti prenosasadilnim materialom, kar predstavlja glavno pot vnosa na nova območja. V naravi pa se širi z žuželčjimi prenašalci, med katerimi je najpomembnejši svetleči škržatek. Zaradi svoje polifagne narave lahko ta povezuje različne gostiteljske rastline in tako prispeva k prenosu fitoplazme na trto ter k njenemu širjenju znotraj vinogradov. Poleg tega so kot vektorji potrjeni tudi drugi škržatki, ki lahko okužbo prenesejo z različnih gostiteljskih rastlin na trto.Fitosanitarni ukrepi Bistvena je uporaba zdravega razmnoževalnega materiala vinske trte. Pomembno je tudi omejevanje prisotnosti plevelov v vinogradih, zlasti velike koprive in njivskega slaka, ki sta glavna gostitelja fitoplazme in njenih prenašalcev. Poleg teh ukrepov se raziskujejo tudi druge možnosti obvladovanja bolezni, kot so delno izruvanje trt, obrezovanje in uporaba snovi, ki sprožijo obrambne odzive rastlin, vendar ti pristopi še niso del splošno uveljavljenih praks. Za dodatne informacije se obrnite na strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Laboratorijske analize se izvajajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov Več informacij o 'Candidatus Phytoplasma solani': EPPO (2025) 'Candidatus Phytoplasma solani'. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. https://gd.eppo.int Vir slik: arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo Besedilo pripravila: Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo
09.07.2024
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA
NEWDELHIJSKI VIRUS KODRAVOSTI LISTOV PARADIŽNIKA (tomato leaf curl New Delhi virus - ToLCNDV) ToLCNDV_podatkovni list StatusNewdelhijski virus kodravosti listov paradižnika je virus iz rodu Begomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/B Uredbe 2019/2072/EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so vrste iz družine bučevk (buče, bučke, kumarice, melone, lubenice), paradižnik, paprika, krompir; okuži pa lahko tudi druge rastline, kot na primer jajčevce, različne prosto rastoče rastline in plevele.Geografska razširjenostVirus je bil prvič odkrit v Indiji leta 1995, nato so ga potrdili tudi v številnih drugih državah v Aziji. Njegova prisotnost je bila potrjena tudi v nekaterih državah Afrike in tudi v Evropi (Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Turčija). Virus v Sloveniji še ni prisoten, kar je potrjeno s programi preiskav, ki se izvajajo na območju cele Slovenije od leta 2016. Znamenja okužbListi okuženih bučevk so lahko deformirani, se zvijajo in imajo rumen mozaik in poudarjene listne žile. Značilna znamenja okužbe paradižnika in paprike so pritlikavost ter rumenenje in kodranje listov. V primeru okužbe krompirja poročajo o zavrti rasti, klorozah ali mozaiku na listih in/ ali deformacijah listov v vršičku. Na listih okuženega jajčevca lahko opazimo rumen mozaik in lisavost. Bolezenska znamenja na rastlinah so odvisna od sorte, rastnih pogojev, časa okužbe itd. Okužbe v zgodnji rastni dobi vodijo do zmanjšanega števila cvetov in plodov. Plodovi okuženih rastlin so lahko majhni, razbarvani, z vdolbinami, razpokami ali mehurji na površini, so brez okusa in lahko prezgodaj odpadejo, kar lahko povzroči tudi popoln propad pridelka. Podobna bolezenska znamenja lahko opazimo tudi v primeru okužbe rastlin z drugimi virusi, zato je za nedvoumno potrditev prisotnosti ToLCNDV nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaToLCNDV povzroča resne ekonomske izgube povsod, kjer se pojavi, ter močno vpliva na kakovost in pridelek zelenjave. Poti prenosaToLCNDV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami. Znotraj nasada ToLCNDV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. Znotraj nasada se lahko virus prenaša tudi mehansko s sokom okuženih rastlin, a je ta način prenosa manj učinkovit kot prenos s tobakovim ščitkarjem. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja. Zaradi možnega prenosa iz prosto rastočih in plevelnih rastlin, ki lahko predstavljajo rezervoar virusov, je priporočeno njihovo odstranjevanje iz okolice nasadov.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Begomovirus solanumdelhiense. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 4.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
04.07.2024
VIRUS BLAGE LISAVOSTI PARADIŽNIKA
VIRUS BLAGE LISAVOSTI PARADIŽNIKA (tomato mild mottle virus - ToMMoV)ToMMoV_podatkovni list StatusVirus blage lisavosti paradižnika je virus iz rodu Ipomovirus. Uvrščen je v Prilogo II/A Uredbe 2019/2072/EU, ki vključuje rastlinske patogene za katere ni znano, da bi se pojavljali na ozemlju EU. Gostiteljske rastlineNajpomembnejše gostiteljske rastline virusa so paradižnik (Solanum lycopersicum), tamarillo (drevesni paradižnik; S. betaceum) in jajčevci (S. melongena; v literaturi so različki tega virusa odkriti na jajčevcih pogosto poimenovani kot »eggplant mild leaf mottle virus«). Okuži lahko tudi različne plevelne vrsteGeografska razširjenostPrvič je bil ToMMoV odkrit v Jemnu leta 1990. S pregledom večjega števila vzorcev paradižnika v letu 1994 so ugotovili, da je ToMMoV prevladujoč in najbolj razširjen virus na paradižniku v Etiopiji. Leta 2009 so ToMMoV odkrili tudi na rastlinah tamarilla v Keniji. Okužbe s tem virusom so bile prvič na jajčevcih odkrite leta 2003 v Izraelu, kasneje tudi v Iraku in Indiji. Znamenja okužbOkužene rastline paradižnika lahko zaostajajo v rasti, na listih pa se lahko pojavijo lise. V primeru sočasne okužbe z virusom Y krompirja (potato virus Y – PVY) so bila bolezenska znamenja izrazitejša. Bolezenska znamenja na tamarillu okuženem s ToMMoV in PVY so vključevala mozaik, lisavost in deformacije listov. Okuženi jajčevci so imeli lisaste liste in deformirane plodove. Na površini nekaterih plodov so opazili tudi mehurje, na listih pa mozaik, mehurje ter vihanje listnih robov. Znamenja okužb so odvisna od sorte paradižnika/jajčevca in rastnih pogojev. Za nedvoumno potrditev morebitne prisotnosti virusa je nujna laboratorijska analiza. Gospodarska škodaPlodovi okuženih jajčevcev so lahko močno deformirani in kot takšni neprimerni za prodajo. V Iraku so na nekaterih poljih jajčevcev zabeležili tudi do 80% okuženost, v Izraelu pa tudi popolne izgube pridelka. Poti prenosaToMMoV lahko v nasad vnesemo z okuženimi sadikami (s semeni se ne prenaša). Znotraj nasada ToMMoV učinkovito raznaša tobakov ščitkar (Bemisia tabaci), ki je pri nas prisoten in prenaša različne rastlinske viruse. V primeru sočasne okužbe s potyvirusi, se lahko znotraj nasada ToMMoV raznese tudi z listnimi ušmi. Prenos virusa s sokom okuženih rastlin pa je malo verjeten. Fitosanitarni ukrepiPotrebni so preventivni ukrepi, kot na primer uporaba preverjeno zdravega sadilnega materiala in omejevanje prenašalca tobakovega ščitkarja.Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (pri pridelavi rastlin za saditev).Več informacij in kontakti:Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenovPomembnejši viri: EPPO (2024) Ipomovirus lycopersici. EPPO datasheets on pests recommended for regulation. Pridobljeno dne 3.7.2024 s spletne strani: https://gd.eppo.int Besedilo pripravila:Nataša Mehle , Nacionalni inštitut za biologijo
18.05.2023
