Razlaga pojmov cvetenja

CVETENJE morja (angl. bloom): ta pojem opisuje pojav masovne namnožitev fitoplanktonskih celic (nekaj milijonov celic na liter) ob ugodnih razmerah (povečana vsebnost hranil, dovolj svetlobe, ni paše zooplanktona). Ob prevladujoči skupini fitoplanktona, ki vsebuje značilne fotosintezne pigmente, se morje obarva bodisi rjavo-zeleno (diatomeje), rdeče (dinoflagelati), intenzivno zeleno (zelene alge) ipd. Cvetenje morja lahko, ni pa nujno, vodi v hipoksijo (zmanjšana vsebnost kisika pod 2 ml/l) ali celo anoksijo (stanje brez kisika). 

MORSKI SNEG (angl. marine snow): s tem pojmom označujemo drobne, rahle agregacije celic in drugih neživih organskih (npr. detrit) in anorganskih delcev (npr. rabiti deli oklepov različnih zooplanktontov), ki lebdijo v morju. Ob prisotnosti velikega števila lebdečih delcev, se le ti združujejo v skupke praviloma v obliki nitk (od nekaj mm do nekaj cm v dolžino). Kremenaste alge z raznimi izrastki (značilni prav za rodova Chaetoceros in Bacteriastrum), ki povezujejo celice v dolge verige, nastanek morskega snega še pospešijo. 

SLUZENJE morja (angl. mucilage): je pojav sluzastih agregatov na morski gladini ali pa v globljih vodnih slojih. Sluz nastane zaradi delovanja planktonskih alg, ki pod določenimi pogoji velik del proizvedene organske snovi izločijo v vodo. Ob delovanju še drugih dejavnikov, ta raztopljena organska snov se preoblikuje v partikulatno obliko, ki jo vidimo kot agregate. Glavna sestavina sluzi poleg vode so ogljikovi hidrati, vanjo pa se ujame še veliko različnih v vodi lebdečih delcev. Sluzasti agregati so lahko različnih velikosti, včasih se lahko povežejo v več metrov velike oblake.