Onesnaženje v morskih sedimentih: kako izboljšati kakovost podatkov

Onesnaženje v morskih sedimentih: kako izboljšati kakovost podatkov

NIB je skupaj z drugimi evropskimi institucijami, vključno z OGS, ISPRA in HCMR, sodeloval v študiji o vzhodnem Sredozemlju, ki predlaga metodo za izboljšanje nadzora kakovosti podatkov o onesnaževalih

Homogenost in skladnost: to sta osnovni značilnosti, ki jih morajo imeti okoljski podatki, da bi se lahko širše uporabljali. Dostop do visokokakovostnih podatkov o onesnaževalih v morskih sedimentih je zato temeljnega pomena za oceno in sprejetje ustreznih ukrepov okoljskega upravljanja. Na to se osredotoča nova študija, ki so jo v znanstveni publikaciji Marine Pollution Bulletin nedavno objavili Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za oceanografijo in uporabno geofiziko (OGS), Visokošolskim zavodom za varstvo okolja in raziskave (ISPRA),  Grškim centrom za morske raziskave Inštituta za oceanografijo- HCMR v Atenah ter drugimi hrvaškimi, grškimi in francoskimi raziskovalnimi inštituti.

Raziskovalna skupina je na podlagi pregleda literature in primerjav z zbirkami podatkov opredelila metodologijo za izboljšanje postopkov nadzora kakovosti podatkov, pri čemer se je osredotočila zlasti na vzhodno Sredozemlje, eno najbolj prometnih morij na svetu z gosto poseljenim in industrializiranim obalnim območjem, ter na dve vrsti onesnaževal: kovine v sledovih, ki so lahko tako mineraloškega izvora zaradi erozije tal kot antropogenega izvora zaradi izpustov rudarskih odpadnih voda ter urbanih in industrijskih dejavnosti v morju in na kopnem, ter policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), ki so naravno prisotni v morskih sedimentih, vendar so vneseni tudi pri razlitjih ogljikovodikov med plovbo in ob nesrečah.

Uporabljeni podatkovni nizi so zbrani v okviru projekta HarmoNIA (Harmonisation and Networking for the Assessment of Pollutants in the Ionian and Adriatic Seas), ki ga je financiral program INTERREG VB-ADRION (2018-2020) in koordiniral Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko - OGS, in v katerem je sodelovalo 10 projektnih partnerjev ter 3 ministrstva in ena občina kot pridruženi partnerji.

Projektni partnerji so bili: za Slovenijo - Nacionalni inštitut za biologijo - NIB in Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO, za Italijo - OGS (koordinator) in ISPRA, za Hrvaško - Inštitut za oceanografijo in ribištvo - IOR in Inštitut Rudjer Bošković - IRB, za Črno goro - Univerza Črne gore, za Albanijo - Kmetijska univerza v Tirani (AUT), za Grčijo - Grški center za morske raziskave - Oceanografski inštitut (HCMR) in Regija zahodna Grčija (RWG).

Projekt je bil odličen primer sinergije med različnimi evropskimi programi in sodelovanja med državami za izboljšanje doslednega in usklajenega ocenjevanja onesnaženosti morja.

Celoten dokument: https://doi.org/10.1016/j.marpolbul.2022.114181

Projekt HarmoNIA: https://harmonia.adrioninterreg.eu/

Foto:

T. Makovec, NIB