Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo nima pristojnosti ukrepanja proti morebitnim kršilcem odnašanja živali iz morja. Če gre za odnašanje zavarovanih vrst, so za ukrepanje pristojni okoljska inšpekcija, veterinarska uprava ali policija. V primeru kršitev, ki so povezane z ribolovom, pa je pristojna inšpekcija za lovstvo in ribištvo.

Odgovornost ljudi za zaščito živali in za dobro ravnanje z njimi obravnava Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21), ki v 3. členu določa, da »nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti«. Zavarovane vrste so poleg tega zaščitene še po veljavni uredbi (Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19).

Vsekakor je prav, da morskih živali, pa tudi drugih morskih organizmov, po nepotrebnem ne vznemirjamo in jih ne odnašamo iz njihovega naravnega okolja. Če opazimo kršitelja, bo morda zalegla že lepa beseda in obrazložitev.

Veliki leščur (Pinna nobilis) je zaščitena vrsta v slovenskem morju in zato ni dovoljeno nabiranje živih primerkov, kot tudi ne njihovih lupin. Lupine velikega leščurja, pa čeprav ležeče na morskem dnu, nudijo pomemben prostor za naseljevanje drugih živih bitij in tako pripomorejo k večji biodiverziteti danega okolja.

Jadranska kamena korala (Cladocora caespitosa) je zaščitena vrsta v slovenskem morju. Vrsto najbolj ogrožajo visoke temperature morja, ki so posledice globalnega segrevanja. Na sliki vidimo bele čaše koralitov, ki so posledica propadanja polipov v času visokih temperatur morja.