Nacionalni center za oceanografske podatke (NODC)
Dobrodošli v Nacionalnem centru za oceanografske podatke (NODC)
Slovenska povezava v okviru mednarodnega sistema izmenjave oceanografskih podatkov (IODE) Unescove Medvladne oceanografske komisije (IOC)
Mednarodna oceanografska komisija pri UNESCU (IOC UNESCO) je leta 2004 Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) uradno priznala kot nacionalni podatkovni center za oceanografske podatke (NODC).
Globalno mrežo več kot 100 nacionalnih centrov za oceanografske podatke (NODC), pridruženih podatkovnih enot (ADU) in pridruženih informacijskih enot (AIU) usklajuje program IODE, ki je bil s strain IOC UNESCO ustanovljen leta 1961.
NODC NIB MBP upravlja in daje na voljo skupaj z ostalimi centri milijone oceanskih opazovanj, ki prispevajo k oceanskim podatkovnim izdelkom in storitvam, ki jih razvijajo in uporabljajo drugi programi IOC.
Nabor podatkov, ki jih upravlja NODC je sestavljen iz več sklopov:
1. 1977-2024 časovni niz meritev:
- temperatura, slanost , raztopljeni kisik v morski vodi,
- pH, alkalnost,
- hranila: NO2, NO3, NH4, PO4, Ptot, Ntot.,SiO4
- onesnažila
skupno ~300 000 meritev v morski vodi, sedimentu in organizmih
2. 1991-2023 CTD profili (4500)
3. 2002-2023 meritve na oceanografski boji VIDA:
a. meritve v zraku: temperatura zraka, vlažnost zraka, smer in jakost vetra, intenziteta svetlobe (PAR)
b. meritve v vodi: temperatura in slanost morske vode, koncentracija kisika,
c. smer in jakost tokov na 20 globinah,
d. smer, višina in perioda valov
4. 2015-2023 meritve površinskih tokov in valov s HF radarji
5. 1969-2023 biološki podatki.
Tematski dnevi za šole
TEMATSKI DNEVI ZA ŠOLE
Spoštovani,
Na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo smo pripravili tematske dneve o morju, primerne predvsem za srednješolce, a so dobrodošle tudi druge starostne skupine. Vsak tematski dan, s pričetkom ob 9.00, vključuje dve predavanji, delavnice, ogled potapljaške baze in v primeru ugodnih vremenskih razmer še vožnjo s čolnom do oceanografske boje ali do marikulture (ribogojnice ali školjčišče). Predviden zaključek je ob 13.30.
Tri tematske dneve bomo izvedli v mesecu oktobru 2024.
Izbirate lahko med:
1. Onesnažila in tokovi v morju: od kod, kako in kam (8. 10. 2024) a. Ali je naše morje res onesnaženo? (delavnica 1) b. Morski tokovi in podnebne spremembe. (delavnica 2) |
2. Pestrost in ekologija morskih mikroorganizmov (23. 10. 2024) a. Zakaj in kako preučevati fitoplankton (delavnica 1) b. Skrivno življenje morskih bakterij (delavnica 2) |
3. Morske biotehnologije in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (24. 10. 2024) a. Algea rast in mini bar (delavnica 1) b. Resne igre: kaj veste o ciljih trajnostnega razvoja ZN (delavnica 2) |
Na tematske dneve se lahko prijavite najkasneje 14 dni pred izvedbo le-tega.
Cena programa je 28,00 EUR z DDV na posameznega dijaka, pri minimalni udeležbi 10 dijakov. Največje možno število dijakov je 44.
Za več informacij se pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.. Za sodelovanje na tematskih dnevih Morske biološke postaje Piran se morate predhodno prijaviti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., saj je število mest omejeno.
V pričakovanju vašega obiska vas lepo pozdravljamo.
Sodelavci Morske biološke postaje Piran (NIB)
aktualno (test)
aktualno (test)
Katalog patogenih in škodljivih mikrobov
V okviru projekta ARRS (Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) »Dejavniki, ki strukturirajo mikrobiom obalnega morja s poudarkom na patogenih – celostni pristop« (J1-9157) (vodja izr. prof. dr. Valentina Turk) smo pripravili seznam potencialno patogenih in škodljivih bakterijskih izolatov ter fitoplanktonskih vrst, določenih v slovenskem morju (Tržaški zaliv, severni Jadran) z uporabo molekularnih in klasičnih taksonomskih in gojitvenih metod.
Fitoplankton smo vzorčili po celotnem vodnem stolpcu, t.i. integriran vzorec, bodisi z uporabo fitoplanktonske mreže z očesi velikosti 20 μm bodisi s cevjo premera 3 cm. Vzorci so bili fiksirani z nevtraliziranim 4 % formaldehidom in do pregleda shranjeni v temnih steklenicah.
Fitoplanktonske organizme, ki povzročajo škodljiva cvetenja alg (Harmful Algal Blooms – HAB), smo določili s pomočjo invertnega fluorescentnega mikroskopa (ZEISS Axio Observer Z1) z digitalno kamero (AxioCam Mrc5) in vrstičnega elektronskega mikroskopa (TESCAN MIRA). Nekateri osebki so bili obarvani z barvilom Calcofluor white M2R, kar je omogočilo boljši ogled ploščic celične stene - teke dinoflagelatov, katerih razporeditev je pomemben taksonomski znak. Za identifikacijo vrst diatomejskega rodu Pseudo-nitzschia so bile uporabljene genetske metode in transmisijska elektronska mikroskopija na izolatih sevov določenih vrst (metode podrobno opisane v članku Turk Dermastia et al., 2020 https://doi.org/10.1016/j.hal.2020.101773). Sekvence ribosomalne DNA (28S, ITS) in kloroplastnega genetskega označevalca rbcL so deponirane v podatkovni bazi GenBank (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/).
V katalogu je opisanih 32 taksonov, ki povzročajo škodljiva cvetenja alg; od tega je 24 vrst dinoflagelatov (75 %), 7 vrst diatomej (22 %) in ena vrsta silikoflagelatov (3 %). Večina teh vrst, kar 69 %, je toksičnih in lahko povzročajo zastrupitve z morsko hrano.
Bakterije so bile izolirane iz vzorcev morske odvzete na postaji 00BF (Boja Vida) (45° 32’ 55, 68” N, 13°33’ 1,89” E), na globini 5 m z Niskinovim vzorčevalnikom, z mesečno frekvenco od februarja 2010 do marca 2012. Vzorce morske vode smo inokulirali na gojišče za morske bakterije (ZoBell). Določili smo morfološke lastnosti izbranih izoliranih kolonij, ekstrahirali DNA za analize sekvenciranja ter določen volumen izoliranih in taksonomsko določenih izolatov shranili v tekočem gojišču na nizki temperaturi (30 % glicerol, temperatura -80 °C) za pripravo zbirke bakterijskih kultur, ki jo hranimo in vzdržujemo na NIB-MBP.
16S rRNA genske sekvence so deponirane v podatkovni bazi GenBank (NCBI - National Centre for Biotechnology Information https://www.ncbi.nlm.nih.gov/). Arhivirani so tudi vsi fizikalni in kemični podatki morske vode v času vzorčenja.
Zbirka bakterijskih izolatov vključuje 1131 sevov, ki so razvrščeni v domeno Bakterije. Prevladujejo bakterijski sevi Proteobacteria (86,4 %, od tega 47,8 % Alphaproteobacteria in 38,6 % Gammaproteobacteria), Actinobacteria (11,5 %), Bacteriodetes (1,3 %) in Cytophagia (0,1 %).
Shema izolacije in identifikacije posamezne bakterijske kolonije
Opis morfoloških lastnosti kolonij nekaterih bakterijskih izolatov
Fotografski posnetki kolonij zraslih na gojišču
- Seznam bakterijskih izolatov