Meiofauna
RAZISKOVANJE MEIOFAVNE
KDO SMO
SODELOVANJA
Dr. Marleen De Troch (Univerza v Gentu, Belgija)
Dr. Bettina Riedel (Univerza na Dunaju, Avstrija)
Dr. Michael Stachowitsch (Univerza na Dunaju, Avstrija)
RAZISKOVALNO PODROČJE
Na Morski biološki postaji se že vrsto let (od 1976) ukvarjamo s področjem meiofavne. Gre za bentoške nevretenčarje velikostnega razreda od 38 µm do 1 mm, zastopane s skoraj vsemi živalskimi debli; najdenimi v morju, predvsem pa je to združba glist in harpaktikoidnih rakov. Zaradi hitrega razmnoževalnega cikla in kratke življenjske dobe, so predstavniki meiofavne primerni kot indikatorji onesnaženja, tudi zato, ker igrajo ključno vlogo pri razgradnji detrita in s tem vplivajo na kroženje hranilnih soli in energije.
Poleg ekologije harpaktikoidih rakov, od leta 2006 dalje izvajamo tudi laboratorijske eksperimente z uporabo stabilnih izotopov (13C) za sledenje po prehranskem spletu (naravna izotopska sestava in z bogatenjem v laboratoriju).
Raziskave meiofavne so fokusirane predvsem na štiri področja:
§ vpliv ribogojnic na meiofavno,
§ meiofavna v prehranskem spletu,
§ vpliv anoksij na meiofavno in
§ biogeografija harpaktikoidnih rakov.
DRUGE AKTIVNOSTI
► Z avstrijskimi partnerji smo sodelovali pri projektu, “Low dissolved oxygen events in the Northern Adriatic: in situ experimental insights into benthic responses before, during and post-anoxia”. Naša vloga je bila oceniti vpliv anoksij na bentoško meiofavno. Najprej smo primerjali dve metodi barvanja meiofavne – z nevitalnim, klasičnim, barvilom Rose Bengal in z vitalnim barvilom CellTracker Green. Slednje se je izkazalo za veliko primernejše pri študijah anoksije, saj je bilo opaziti manj preživelih osebkov po kratki anoksiji, kar nismo zaznali z navadnim Rose Bengalom, ki obarva tudi tkivo (nedavno) preminulih živali. Pri projektu smo ocenili prehranjevanje bentoških živali med hipoksijo z uporabo stabilnih izotopov (s 13C obogatene diatomeje). Hranjenje pri osebkih, ki so sicer med kratko anoksijo preživeli, je bilo po padcu kisika prekinjeno. Ugotavljali smo tudi in situ odziv harpaktikoidnih ceponožcev na različno dolga obdobja anoksij – tedensko, mesečno, dvomesečno in letno. Že v tednu dni brez kisika abundanca harpaktikoidnih rakov drastično upade (iz 198 ±57.3 na 56.3 ±11 osebkov na 17 cm2). Prav tako diverzitetni indeksi pokažejo zmanjšanje vrstne pestrosti, po anoksiji prevladujejo le vrste iz družine Cletodidae, ki so sposobne preživeti tudi dvomesečno anoksijo (vendar le par osebkov). Ta družina harpaktikoidnih rakov ima oz. je imela pomembno vlogo po anoksijah, ki so v preteklosti večkrat prizadele Severni Jadran, saj predstavlja zasnovo za novo združbo.
► V okviru 6.op. ECASA (Ecosystem approach to sustainable aquaculture), smo ugotavljali 'Vpliv ribogojnic na meiofavno v Piranskem zalivu'. Pokazalo se je, da je pod kletkami ribogojnice prisotna taksonomsko, vendar ne biomasno, osiromašena združba meiofavne. Vpliv ribogojnice je zaznati do nekaj deset metrov od kletk; najdlje v smeri severovzhod, na kar vplivajo prevladujoče smeri tokov. Pestrost harpaktikoidih rakov je najnižja pod ribjo kletko, od tu pa narašča v smeri proti kontrolni točki (100 m od ribogojnice). Pod kletko je več kot 75 % harpaktikoidih ceponožcev predstavnikov ene vrste iz rodu Bulbamphiascus. Dokazali smo, da imajo predstavniki te vrste pod ribjimi kletkami visoko telesno maso, statistično značilno višjo od vrst harpaktikoidnih rakov, ki so prisotni na kontrolni postaji. Vrsto smo delovno poimenovali Bulbamphiascus sp. 1 in je zaradi njene dominantnosti pod ribogojnico dober indikator organske obremenitve. Prisotnost ribogojnice vpliva tudi na izotopsko sestavo sedimenta in živali pod kletkami. Vrednosti δ13C v organski snovi sedimenta pod ribogojnico so nižje (-24,4 ‰) v primerjavi s kontrolno točko, oddaljeno 100 m od ribjih kletk (-21,8 ‰). Gliste in harpaktikoidi imajo, podobno kot organska snov v sedimentu, tudi nižje vrednosti δ13C pod ribjo kletko v primerjavi s kontrolno postajo.
► Za ciljnega raziskovalni projekt, “Raziskovanje bioloških in ekoloških značilnosti ter sezonske dinamike nekaterih gospodarsko pomembnih vrst rib v Portoroškem ribolovnem rezervatu” smo ugotovili, da je v Portoroškem ribolovnem rezervatu največja gostota rib prav v okolici ribogojnice, saj strukture mrež in ekskrementi ribogojnice privlačijo prostoživeče ribe. Z analizo vsebin želodcev rib smo dokazali, da se zlati cipelj (Liza aurata) in brancin (Dicentrarchus labrax) v toplem delu leta hranita tudi z meiofavno. V želodcih divjih brancinov je bil vedno prisoten tudi delež ribje hrane - peletov, s katerimi hranijo gojene brancine, medtem ko se ciplji nikoli niso hranili s peleti iz ribogojnice. V ribogojnici gojijo brancine, zato bomo z genetskimi analizami tkiva brancinov potrdili ali gre za predstavnike »divje« populacije ali so ujeti brancini ušli iz kletk.
NAJPOMEMBNEJŠE OBJAVE
Povezave na publikacije:
http://www.biogeosciences.net/11/281/2014/bg-11-281-2014.pdf
http://www.biogeosciences.net/10/4565/2013/bg-10-4565-2013.pdf
http://www.biogeosciences.net/10/4259/2013/bg-10-4259-2013.pdf
http://www.medit-mar-sc.net/index.php/marine/article/view/450/399
http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00227-010-1454-0
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0025326X09001283
FOTOGALERIJA
Fotografije: M. Grego, razen leboratorijski eksperiment s korerji – V. Bernetič
Mikrobna ekologija
MIKROBNA EKOLOGIJA
KDO SMO
Vodja laboratorija:
Podoktorski raziskovalci:
Doktorski študenti:
Magistrski študenti:
Ana Fortič
Bivši doktorski študenti:
Dr. Jana Vojvoda
Morja in oceani predstavljajo največji del Zemljine biosfere in mikroorganizmi so najštevilčnejši organizmi, sposobni preživetja v vseh morskih habitatih. Predstavljajo pomemben člen v trofičnih povezavah in kroženju snovi. V sklopu naših raziskav preučujemo ekologijo mikrobov, predvsem bakterij in arhej, v odnosu do spremenljivih vnosov anorganskih in organskih hranil v polzaprtih in plitvih obalnih morskih ekosistemih. Spremenljive meteorološke razmere, stratifikacija vodnega stolpa in horizontalna advekcija vodnih mas vplivajo na strukturo in delovanje mikrobne združbe in s tem na biogeokemične cikle v morskem ekosistemu. V okviru naših raziskav preučujemo odziv bakterijske združbe na spreminjajoče fizikalno-kemijske dejavnike, prekomerna cvetenja fitoplanktonskih vrst, masovno pojavljanje želatinoznega zooplanktona, pojavljanja prekomernih količin organske snovi (pojav makroagregatov oz. sluzenja morja) in odziv na pojav hipoksije/anoksije. Raziskovalno se ukvarjamo tudi s preučevanjem odziva mikroorganizmov na antropogene pritiske ter klimatske spremembe v morskem okolju.
RAZISKOVALNO PODROČJE
DRUGE AKTIVNOSTI
Organizacija javnih dogodkov, Organizacija prispevkov k popularizaciji znanosti
►Popularizacija morske znanosti/ Sodelovanje v promocijih projektih: razstava ob 30. obletnici Morske biološke postaje Piran ob Mednarodnem letu oceanov : Galerija Insula, Izola 4.-17. december 1998; Zloženka Morje naša priložnost in bodočnost = Il mare: nostra opportunità e nostro futuro. Piran Urad za UNESCO (1998);
►Malej A & V. Turk; razstava Barve zaliva, Mestna galerija Piran, 15 apr 1999;
►WONDERS Ali morje še vedno diha? Euvropski festival znanosti, Madrid, 22- 23 apr 2006 (EU/ SZF); Priprava filma (2006) Ali morje še vedno diha? = Is sea still breathing? = Aun respira el mar?)
►Razstava naravoslovne fotografije: Turk V. & Makovec T. O morju in soli, Piran MBP,2008 in Ljubljana, Biološko središče, 2009
NAJPOMEMBNEJŠE OBJAVE
- Tinta T, J Vojvoda, P Mozetič, I Talaber, M Vodopivec, F Malfatti, V Turk. 2014. Bacterial community shift is induced by dynamic environmental parameters in a changing coastal ecosystem (northern Adriatic, NE Mediterranean Sea) - a 2 year time series study. Environmental microbiology, doi:10.1111/1462-2920.12519. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1462-2920.12519/abstract;jsessionid=67C0A7EA14C461019144A63D24F58EEA.f03t02
- Malfatti F, V Turk, T Tinta, P Mozetič, M Manganelli, S J Samo, J A Ugalde, N Kovač, M Stefanelli, M Antonioli, S Fonda Umani, P Del Negro, B Cataletto, A Hozić, D Ivošević N Žutić, V Svetličić, T Mišić Radić, T Radić, D Fuks, F Azam. 2014. Microbial mechanisms coupling carbon and phosphorus cycles in phosphorous-limited northern Adriatic Sea. Science of the total environment, doi: 10.1016/j.scitotenv.2013.10.040.http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969713011844
- Carvalho R N, A Aruqwe, S Ait-Aissa, A Bado-Nilles, S Balzamo, A Baun, S Belkin, L Blaha, F Brion, D Conti, V Flander Putrle, V Turk, et al. 2014. Mixtures of Chemical Pollutants at European Legislation Safety Concentrations: How Safe are They?. Toxicological sciences. an official journal of the Society of Toxicology, doi: 10.1093/toxsci/kfu118 http://toxsci.oxfordjournals.org/content/early/2014/06/23/toxsci.kfu118.abstract?sid=d8381fd4-bf03-4904-92c7-b67ce34bb084
- Mikaelyan SA, A Malej, T Shiganova, V Turk, A E Sivkovitch, E I Musaeva, T Kogovšek, T A Lukasheva. 2014. Populations of the red tide forming dinoflagellate Noctiluca scintillans (Macartney): a comparison between the Black Sea and the northern Adriatic sea. Harmful algae, 33: 29-40. http://dx.doi.org/10.1016/j.hal.2014.01.004
- Sjöstedt J, M Pontarp, T Tinta, H Alfredsson, V Turk, P Lundberg, Å Hagström, L Riemann. 2013. Reduced diversity and changed bacterioplankton community composition do not affect utilisation of dissolved organic matter in the Adriatic Sea. Aquatic microbial ecology, 71: 15-24, doi: 10.3354/ame01660 http://www.int-res.com/prepress/a01660.html
- Tinta T, T Kogovšek, A Malej, V Turk. 2012. Jellyfish modulate bacterial dynamic and community structure. PloS one, doi: 10.1371/journal.pone.0039274. http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0039274,
- Cozzi S, C Falconi, C Cornici, B Čermelj B, N Kovač, V Turk, M Giani. 2012. Recent evolution of river discharges in the Gulf of Trieste and their potential response to climate changes and anthropogenic pressure. Estuarine, coastal and shelf science, 115: 14-24, doi: 10.1016/j.ecss.2012.03.005
- Turk V, Å Hagström, N Kovač, J Faganeli. 2010. Composition and function of mucilage macroaggregates in the northern Adriatic. V: SAME 11 - The 11th Symposium on Aquatic Microbial Ecology, August 30 - September 04 2009, Piran, Slovenia. DEL GIORGIO, Paul A. (ur.). Progress and perspectives in aquatic microbial ecology, Aquatic microbial ecology, 61, 279-289, doi: 10.3354/ame01447
- Tang K W, V Turk, H P Grossart. 2010. Linkage between crustacean zooplankton and aquatic bacteria. In: SAME 11 - The 11th Symposium on Aquatic Microbial Ecology, August 30 - September 04 2009, Piran, Slovenia. DEL GIORGIO, Paul A. (ur.). Progress and perspectives in aquatic microbial ecology, Aquatic microbial ecology, 61, 261-277, doi: 10.3354/ame01424.
- Tinta T, Malej A, M Kos Kramar, V Turk. 2010. Degradation of the Adriatic medusa Aurelia sp. by ambient bacteria. Hydrobiologia. doi: 10.1007/s10750-010-0223-x. http://dx.doi.org/10.1007/s10750-010-0223-x,
- Turk V, D Lučić, V Flander Putrle, A Malej. 2008. Feeding of Aurelia sp. (Scyphozoa) and links to the microbial foodweb. Marine ecology, 29: 495-505
- Malej A, V Turk, D Lučić, A Benović. 2007. Diel vertical migration and the trophic interactions of moon jelly (Aurelia sp.) Mar. biol. (Berl.), 3,151, 827-841 JCR IF (2007) 2.215.
- Turk V, T Tinta, N Galavš, O Bajt, N Kovač. 2013. Degradation of bioplastic in marine environment. Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée, ISSN 0373-434X, Vol 40: 312. http://www.ciesm.org/online/archives/abstracts/pdf/40/index.php.
FOTOGALERIJA
Microbial ecology
MICROBIAL ECOLOGY
WHO WE ARE
Head of researh group:
Assoc. Prof. dr. Valentina Turk
Post Doctoral researcher:
PhD students:
Master students:
Ana Fortič
Previous PhD students:
Dr. Jana Vojvoda
Oceans and seas represent the largest part of the Earth’s biosphere and marine microbes are the most abundant group of organisms, capable of growing in all marine habitats. Microbes are the key players in marine food webs and are involved in all biogeochemical cycles. The central focus of our research is to study the impacts of variable supply regimes of different inorganic and organic matter on the function and diversity of the microbial communities, mainly Bacteria and Achaea, in shallow enclosed coastal marine ecosystems. Oceanographic properties are strongly affected by water mass exchange, river inflow and meteorological conditions, which influence the microbial community composition and function.
Our recent and ongoing projects are especially focusing on the microbial community response to changes of physiochemical environmental parameters, phytoplankton blooms, massive gelatinous zooplankton outbreaks and accumulations of organic matter (i.e. marine snow, macroaggregates).Furthermore, we are investigating the response of marine microbial communities to different source of anthropogenic pollutants.
FIELD OF RESEARCH
MOST IMPORTANT ARTICLES
- Tinta T, J Vojvoda, P Mozetič, I Talaber, M Vodopivec, F Malfatti, V Turk. 2014. Bacterial community shift is induced by dynamic environmental parameters in a changing coastal ecosystem (northern Adriatic, NE Mediterranean Sea) - a 2 year time series study. Environmental microbiology, doi:10.1111/1462-2920.12519. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1462-2920.12519/abstract;jsessionid=67C0A7EA14C461019144A63D24F58EEA.f03t02
- Malfatti F, V Turk, T Tinta, P Mozetič, M Manganelli, S J Samo, J A Ugalde, N Kovač, M Stefanelli, M Antonioli, S Fonda Umani, P Del Negro, B Cataletto, A Hozić, D Ivošević N Žutić, V Svetličić, T Mišić Radić, T Radić, D Fuks, F Azam. 2014. Microbial mechanisms coupling carbon and phosphorus cycles in phosphorous-limited northern Adriatic Sea. Science of the total environment, doi: 10.1016/j.scitotenv.2013.10.040.http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969713011844
- Carvalho R N, A Aruqwe, S Ait-Aissa, A Bado-Nilles, S Balzamo, A Baun, S Belkin, L Blaha, F Brion, D Conti, V Flander Putrle, V Turk, et al. 2014. Mixtures of Chemical Pollutants at European Legislation Safety Concentrations: How Safe are They?. Toxicological sciences. an official journal of the Society of Toxicology, doi: 10.1093/toxsci/kfu118 http://toxsci.oxfordjournals.org/content/early/2014/06/23/toxsci.kfu118.abstract?sid=d8381fd4-bf03-4904-92c7-b67ce34bb084
- Mikaelyan SA, A Malej, T Shiganova, V Turk, A E Sivkovitch, E I Musaeva, T Kogovšek, T A Lukasheva. 2014. Populations of the red tide forming dinoflagellate Noctiluca scintillans (Macartney): a comparison between the Black Sea and the northern Adriatic sea. Harmful algae, 33: 29-40. http://dx.doi.org/10.1016/j.hal.2014.01.004
- Sjöstedt J, M Pontarp, T Tinta, H Alfredsson, V Turk, P Lundberg, Å Hagström, L Riemann. 2013. Reduced diversity and changed bacterioplankton community composition do not affect utilisation of dissolved organic matter in the Adriatic Sea. Aquatic microbial ecology, 71: 15-24, doi: 10.3354/ame01660 http://www.int-res.com/prepress/a01660.html
- Tinta T, T Kogovšek, A Malej, V Turk. 2012. Jellyfish modulate bacterial dynamic and community structure. PloS one, doi: 10.1371/journal.pone.0039274. http://www.plosone.org/article/info%3Adoi%2F10.1371%2Fjournal.pone.0039274,
- Cozzi S, C Falconi, C Cornici, B Čermelj B, N Kovač, V Turk, M Giani. 2012. Recent evolution of river discharges in the Gulf of Trieste and their potential response to climate changes and anthropogenic pressure. Estuarine, coastal and shelf science, 115: 14-24, doi: 10.1016/j.ecss.2012.03.005
- Turk V, Å Hagström, N Kovač, J Faganeli. 2010. Composition and function of mucilage macroaggregates in the northern Adriatic. V: SAME 11 - The 11th Symposium on Aquatic Microbial Ecology, August 30 - September 04 2009, Piran, Slovenia. DEL GIORGIO, Paul A. (ur.). Progress and perspectives in aquatic microbial ecology, Aquatic microbial ecology, 61, 279-289, doi: 10.3354/ame01447
- Tang K W, V Turk, H P Grossart. 2010. Linkage between crustacean zooplankton and aquatic bacteria. In: SAME 11 - The 11th Symposium on Aquatic Microbial Ecology, August 30 - September 04 2009, Piran, Slovenia. DEL GIORGIO, Paul A. (ur.). Progress and perspectives in aquatic microbial ecology, Aquatic microbial ecology, 61, 261-277, doi: 10.3354/ame01424.
- Tinta T, Malej A, M Kos Kramar, V Turk. 2010. Degradation of the Adriatic medusa Aurelia sp. by ambient bacteria. Hydrobiologia. doi: 10.1007/s10750-010-0223-x. http://dx.doi.org/10.1007/s10750-010-0223-x,
- Turk V, D Lučić, V Flander Putrle, A Malej. 2008. Feeding of Aurelia sp. (Scyphozoa) and links to the microbial foodweb. Marine ecology, 29: 495-505
- Malej A, V Turk, D Lučić, A Benović. 2007. Diel vertical migration and the trophic interactions of moon jelly (Aurelia sp.) Mar. biol. (Berl.), 3,151, 827-841 JCR IF (2007) 2.215.
- Turk V, T Tinta, N Galavš, O Bajt, N Kovač. 2013. Degradation of bioplastic in marine environment. Rapports et Proces Verbaux des Réunions - Commission Internationale pour l'Exploration Scientifique de la Mer Méditerranée, ISSN 0373-434X, Vol 40: 312. http://www.ciesm.org/online/archives/abstracts/pdf/40/index.php.
PHOTOGALLERY
Obalna oceanografija
OBALNA OCEANOGRAFIJA
KDO SMO
Vodja laboratorija:
Prof. dr. Vlado Malačič, fizik
Raziskovalci:
Dr. Boris Petelin, informatik
Dr. Matjaž Ličer, fizik
Mladi raziskovalec:
Borut Umer, matematik
RAZISKOVALNO PODROČJE
Naše področje je predvsem fizikalna oceanografija obalnih voda. Ukvarjamo se tako z eksperimentalno oceanografijo in z modeliranjem v obalnih vodah, tudi z raziskovanjem dinamike vodnih mas, ki temelji na podatkih operativne oceanografije, to je na podatkih numerične prognoze. Ukvarjamo se s podatkovnim rudarjenjem po oceanografskih podatkih in prepletamo oceanografska spoznanja z ekološko dinamiko in s transportom sedimenta.