Z razvojem ribištva in z njim povezane predelovalne dejavnosti se je celotna veriga od ulova preko predelave in distribucije do potrošnika zelo podaljšala. Zato je ribiška panoga zelo občutljiva na poneverbe v celotni verigi od ribolova ali vzreje v akvakulturi do maloprodaje. Med njimi so najpogostejše zamenjave vrst (nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in zato težke taksonomske določitve ali namerne, da se prikrije ilegalni lov, ali da se prodaja manj kakovostne vrste kot bolj kakovostne...), ki vplivajo na kakovost proizvoda. Evropska skupnost je poleg ZDA najpomembnejši trg na katerem se prodajo izjemno velike količine rib in druge morske hrane (več kot 1200 morskih vrst). Po podatkih EUROPOLA (2016) so ribji proizvodi tretja najbolj potvarjana hrana. Zato je sledljivost sestavin ključnega pomena za zagotavljanje kakovosti proizvodov iz ribištva in za zmanjševanje tveganj za potrošnike, pri čemer so v veliko pomoč moderne tehnologije, ki temeljijo na analizi DNA.

Cilji projekta so: pregledati ponudbo ribiških proizvodov na slovenskem tržišču in ugotoviti, kateri so najbolj rizični ribiški proizvodi in vrste, ki jih je potrebno nadzirati in preverjati identiteto deklariranih vrst; katere vrste so tržno najbolj pomembne in kolikšna je verjetnost, da so napačno identificirane. Prav tako je nujno potrebno vpeljati ustrezne napredne tehnologije DNA (metabarkodiranje na osnovi NGS, Q‐PCR, LAMP) za odkrivanje poneverb v ribiških proizvodih.

V projektu sodelujeta Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), Morska biološka postaja Piran (koordinator) in Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Projekt sofinancirata Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Projekt traja od 1. 11. 2018 do 31. 10. 2020.