Častni člani

Plaketo prof. dr. Miroslava Zeia je oblikovala akademska kiparka Vladimira Štóviček.

Prof. dr. Kazimir Tarman je svojo znanstveno-raziskovalno pot v biologiji začel na področjih taksonomije, morfologije in fiziologije nevretenčarjev, a postopoma prešel na širše raziskovanje organizmov v interakcijah z okoljem. Široka razgledanost mu je omogočala, da je strokovno utemeljeno posegal v številne ekološke probleme, ki jih je prinesel razvoj družbe – od razumevanja poslanstva ekologije, do problemov varstva celotne narave ali le posameznih organizmov. Svoje bogato znanje je stalno in nesebično ponujal svojim študentom na predavanjih ali kot mentor diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog; vsem ostalim pa tudi v številnih knjigah. Za ekološko osveščeno slovensko javnost je vrh njegovega dela prvi slovenski učbenik ekologije, Osnove ekologije in ekologija živali, čeprav njemu osebno ta pomembna knjiga morda predstavlja le enega izmed številnih, enakovrednih mejnikov na znanstveni in strokovni poti. Nacionalni inštitut za biologijo nikoli ni imel časti, da bi profesorja Tarmana gostil kot svojega člana. Kljub temu pa je bil ta s svojim delom in idejami pri nas stalno prisoten in je njegova dediščina na inštitutu znatna. Ob velikem pomanjkanju ekološke kulture in znanja v družbi, je profesor Tarman mnogim na inštitutu pomenil edino strokovno oporo, za katero se ni bal prevzeti tudi odgovornosti kot zunanji mentor ali vodja projekta. Privolitev tako uveljavljenega raziskovalca in intelektualca kot je profesor Kazimir Tarman, da bo danes sprejel častno članstvo Nacionalnega inštituta za biologijo, je izjemno pomembno priznanje tudi za sam inštitut.

Raziskovalna kariera dr. Guya Van Den Eedea se je začela na univerzi v Gentu, v Belgiji, v genetskem laboratoriju, kjer so odkrili osnove prenosa genov pri rastlinah. Zadnjih 20 let dr. Van Den Eede dela v Joint Research Centru Evropske komisije v italijanski Ispri. Je vodja enote za molekulsko biologijo in genomiko, ki je referenčni laboratorij za gensko spremenjeno hrano in krmo in za gensko spremenjene organizme ter nudi znanstveno in tehnično podporo razvojnim politikam s tega področja. Dr. Van Den Eede kot vodja Evropske mreže laboratorijev za GSO tesno sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo prav od naših začetkov detekcije GSO in nam je odprl vrata v samo mrežo. Naše tesno sodelovanje z njim je povezano s številnimi zelo odmevnimi znanstvenimi in strokovnimi publikacijami. S svojo znanstveno in tehnično podporo je pomagal pri oblikovanju slovenskega nacionalnega referenčnega laboratorija, ki deluje v okviru našega inštituta; z obiski pri nas, predavanji in mnenji pa je pomembno vplival na postavitev sistema za biološko varnost v Sloveniji, še posebno v času, ko je Nacionalni inštitut za biologijo vodil projekt UNEP-GEF kot eno ključnih stopenj pri implementaciji sistema. Na ravni EU je bil pobudnik skupnih raziskav soobstoja in sledljivosti gensko spremenjenih organizmov, kar je vodilo do projekta COEXTRA v okviru 6. okvirnega programa. V tem projektu je imel naš inštitut pomembno vlogo pri razvoju novih tehnologij za detekcijo GSO. Guy Van Den Eede je prav tako sodeloval kot ocenjevalec pri samoevalvaciji Inštituta in njegove konstruktiven pripombe so prispevale k oblikovanju nadaljnjih razvojnih strategij Nacionalnega Inštituta za biologijo.

Raziskovalna pot prof. dr. Cornelisa Johannesa Forrendisa van Noordna obsega preko 35 let delovanja na Oddelku za celično patologijo in histologijo Univerze Amsterdam. Najbolj je prepoznan kot ekspert za encimsko histokemijo in metabolno mapiranje, kar je v zadnjih 25 letih kombiniral s kvantifikacijo s pomočjo analize slik.

Sodelovanje prof. dr. Rona van Noordna z Nacionalnim institutom za biologijo se je začelo pred 15 leti na področju raziskav proteaz v raku in pri študiju vloge proteaz v napredovanju tumorjev. Prof. van Noorden redno obiskuje NIB zaradi skupnih raziskav in posvetovanj, ne samo s področja proteaz, ampak tudi s področja ekotoksikoloških raziskav karakterizacije cianobakaterijskih cvetov in nam v zadnjem času pomaga tudi pri razvoju živalskega modela rib cebric za uporabo v toksikologiji in biologiji raka. Poleg tega je tudi na splošno velik podpornik in promotor naših aktivnosti v mednarodni areni.

Prof. dr. Tom Turk je vrhunski raziskovalec bioaktivnih snovi iz morskih organizmov. Vendar če lahko ožjo znanstveno dejavnost pripišemo raziskavam biokemičnih procesov, sta njegovi širši strokovno-interesni polji nedvomno biologija in ekologija morja. Njegov prispevek k poznavanju morske biodiverzitete slovenskega in Jadranskega morja je izjemen.

S tega vidika ga lahko smatramo za pionirja na področju raziskovanja polžev zaškrgarjev v Jadranskem morju. Profesor Turk je poleg tega tudi odličen poznavalec jadranske in sredozemske favne in to védenje je okronal z objavo dveh obsežnih knjig »Živalski svet Jadranskega morja« in »Pod gladino Mediterana«.

Prof. Turk posveča velik pomen tudi popularizaciji znanosti in varstva narave. Kot član uredniških odborov aktivno sodeluje v revijah kot sta National Geographic Junior in National Geographic Slovenija. Njegov angažma pri popularizaciji življenja v morju je razviden v še dveh avtorskih delih, ki imata umetniški pridih in sicer »Ambasadorji morja« in »Piran, kjer si podata roko morje in mesto«.

Njegova prizadevanja so bila nagrajena tudi s prejemom Priznanja Slovenske znanstvene fundacije Prometej Znanosti za leto 2006. Navdušen potapljač in vrhunski podvodni fotograf je za svoje delo na področju podvodne fotografije dobil bronasto plaketo Slovenske potapljaške zveze. V soavtorstvu je napisal več univerzitetnih in srednješolskih učbenikov. Enega izmed slednjih je združenje evropskih založnikov šolske literature na tekmovanju za najboljši učbenik leta 2012 nagradilo z bronasto medaljo na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Prof. Turk je bil v sklopu svoje univerzitetne kariere večletni predstojnik Katedre za biokemijo na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete, več mandatov prodekan za področje biologije na Biotehniški fakulteti ter član senata in Upravnega odbora Biotehniške fakultete.

Pri opravljanju vseh teh funkcij se je vseskozi zavedal pomembnosti dobrega sodelovanja med Biotehniško fakulteto in NIBom in ga promoviral. Kot prodekan za biologijo se je v vseh mandatih zavzemal za tvorno sodelovanje med Oddelkom za biologijo in NIBom, tudi takrat ko so bili interesi obeh organizacij do neke mere različni. Njegov moto, da je za biologijo kot stroko, kljub nekaterim različnim pogledom med čistimi raziskovalci in pedagoškimi delavci, izredno pomembno sodelovanje med obema inštitucijama, se je odrazil v skupnih projektih, številnih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah ter vključevanju raziskovalcev NIBa v pedagoški proces na UL.