Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka

Oddelek za genetsko toksikologijo in biologija raka

Submit to FacebookSubmit to Google PlusSubmit to TwitterSubmit to LinkedInNatisni

Raziskave Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka potekajo na treh med seboj povezanih področjih: genetski toksikologiji, biologiji raka in ekotoksikologiji. V okviru treh osnovnih področij raziskujemo poškodbe genskega materiala, nastanek in razvoj rakavih obolenj ter onesnaževanje in obremenjevanje vodnih ekosistemov. Več o naših projektih tukaj.

Vodja:
izr. prof. dr. Bojana Žegura



 

Genska toksikologija

Genetska toksikologija

V genetski toksikologiji proučujemo kromosomske in DNK poškodbe ter mehanizme mutagenega delovanja. Raziskave na področju genetske toksikologije osredotočamo na okoljsko karcinogenezo, predvsem mehanizme kemijske karcinogeneze/mutageneze na celični in molekularni ravni. Testne sisteme z bakterijskimi, živalskimi in človeškimi celicami ter z zarodki rib cebric uporabljamo za kvantitativno določanje toksičnega in genotoksičnega potenciala okoljskih onesnažil kot so težke kovine, poliaromatski ogljikovodiki, heterociklični amini, pesticidi, naravni toksini, nanodelci in kompleksni vzorci iz okolja (površinske, odpadne in pitne vode). Drugo področje raziskav je usmerjeno v proučevanje molekularnih mehanizmov delovanja kombiniranih izpostavljenosti okoljskim onesnažilom, predvsem sinergističnim interakcijam. Tretje, s temi raziskavami povezano področje je iskanje in proučevanje mehanizmov delovanja antimutagenih snovi naravnega izvora, ki se utegnejo uporabljati v kemoprevenciji nastanka raka.



Biologija raka

Biologija raka

Področje biologije raka je osredotočeno na procese invazije tumorskih celic, apoptoze (programirane celične smrti) in angiogeneze (ožiljanja) ter drugih malignih procesov. Temeljne raziskave na področju biologije raka so usmerjene v proučevanje mehanizmov razvoja raka, predvsem vloge proteolitičnih sistemov (še posebej lizosomskih katepsinov in njihovih endogenih inhibitorjev). Fiziološko ravnotežje proteolize v tumorjih je v določenih stopnjah napredovanja raka značilno spremenjeno. Poznavanje molekularnih mehanizmov in vloge katepsinov in njihovih inhibitorjev v raku je pomembno za možnost njihove uporabe v diagnostiki ter za napoved poteka bolezni, lahko pa so tudi dodatni dejavniki pri zdravljenju bolnikov z rakom. V skupini za biologijo raka potekajo tudi raziskave interakcij diferenciranih tumorskih celic ter tumorskih matičnih celic s celicami njihovega mikrookolja. Tega sestavljajo t.i. celice strome, med katerimi najdemo mezenhimske matične celice. Namen teh temeljnih raziskav je prenos njihovih izsledkov v klinično uporabo za razvoj novih diagnostičnih in prognostičnih pokazateljev razvoja raka, razvoj terapevtskih inhibitorjev proteaz ter za razvoj novih možnosti za klinično uporabo matičnih celic v regenerativni medicini in za zdravljenje raka.


Ekotoksikologija

Ekotoksikologija

Osrednje področje ekotoksikološkega programa so celinski vodni ekosistemi. Raziskave niso povezane le z ekologijo cianobakterij, temveč tudi širše z ekologijo alg. Z vse večjo evtrofikacijo voda, se pogosteje pojavlja cvetenje cianobakterij. Cianobakterije proizvajajo množico snovi (sekundarnih metabolitov) in nekateri od njih (mikrocistini in drugi cianotoksini) so izjemno strupeni za druge organizme v vodnem telesu, živali in ljudi. Nekateri cianotoksini so genotoksični za živali in ljudi. Proučujemo dejavnike odgovorne za produkcijo cianobakterijskih toksinov in vlogo teh toksinov pri vzdrževanju ravnovesja v vodnih ekosistemih. Na osnovi razumevanja teh procesov razvijamo nove metodologije za napovedovanje in karakterizacijo cianobakterijskih cvetov in metode za njihovo preprečevanje. Proučevanje bioloških učinkov na druge živalske in rastlinske sisteme omogoča razumevanje in s tem možnost omejevanja teh pojavov. Na področju proučevanja rek, jezer, bajerjev, ribnikov, zadrževalnikov itd. izvajamo biološki monitoring (biološka elementa fitoplankton in fitobentos), tako da lahko hkrati raziskujemo in sledimo usodi vodnih teles, saj so biološki parametri dobri pokazatelji evtrofikacije in splošnega ekološkega stanja vodnih teles.