20
apr
Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov
Sodelavci Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov proučujemo biološke procese od nivoja celice do ekosistemov. Ustvarjamo vrhunsko znanje, potrebno za celostno razumevanje organizmov in njihove vloge v okolju, od nevronalnih mehanizmov zaznavanja okolja in komunikacije med celicami do interakcij v ekosistemih. Naše interdiscplinarno znanje in izkušnje uporabljamo za predloge učinkovitejših naravovarstvenih ukrepov in bolj trajnostnih posegov v okolje.
Vodja oddelka: dr. Nataša Mori
Raziskave
Nevrobiologija
Naše raziskave so osredotočene na nevrobiološki nivo vibracijske komunikacije kot podlage vedenjskih odzivov žuželk. Preučujemo funkcionalne ter morfološke lastnosti posameznih vibracijskih receptorjev in internevronov ter procesiranje vedenjsko relevantnih vibracijskih dražljajev. Vibracijsko komunikacijo na nivoju živčevja raziskujemo na dveh modelnih žuželkah – stenici zeleni smrdljivki in jamski kobilici.
Komunikacija žuželk
Sporazumevanje je pomemben element vsakega vedenja povezanega z razmnoževanjem in preživetjem živali v okolju. Učinkovitost sporazumevanja je odvisna od zmožnosti, da se osebki iste vrste prepoznajo in najdejo. Biotsko in abiotsko okolje živali določa omejitve, to pa vpliva na zanesljivost sporočanja in sprejemanja informacij. Naše raziskave so osredotočene na vibracijsko komunikacijo, kjer so v ospredje postavljene raziskave komunikacijskih omrežij.
Ekofiziologija
Z različnimi fiziološkimi in biokemijskimi metodami raziskujemo odziv organizmov (mikroorganizmov, rakov, žuželk, rib, plazilcev…) na različne okoljske dejavnike in na izpostavljenost tujim snovem v okolju (npr. fitofarmacevtskim sredstvom, težkim kovinam…). Zaradi sprememb v okolju, ki so posledica aktivnosti človeka (globalne spremembe, evtrofikacija, vnos tujerodnih vrst…), lahko na osnovi ekofizioloških raziskav sklepamo na morebitne spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov.
Čebele in divji opraševalci
Raziskujemo učinke pesticidov ne čebele. Zlasti nas zanimajo učinki odmerkov, ki ne povzročijo smrti, vendar pa vplivajo na vedenje, zato je njihovo delovanje veliko bolj prikrito. Na področju bolezni raziskujemo možnosti selekcije odpornosti kranjske čebele na tujerodno zajedavsko pršico varojo. Raziskujemo tudi možnosti uporabe čebel za raznos bioloških zaščitnih sredstev na cvetove rastlin. Poleg medonosne čebele raziskujemo tudi divje opraševalce, kot so čmrlji in čebele samotarke.
Nadzor škodljivcev
Razvijamo inovativne tehnike za zgodnjo detekcijo in vedenjsko manipulacijo žuželčjih škodljivcev na podlagi vibracij. Z laserskimi vibrometri registriramo šibke vibracije, ki jih proizvajajo žuželke v rastlinah, in z njimi zaznavamo ličinke hroščev v lesu ter komunikacijske signale stenic in škržatkov.
Taksonomija
V skupini so strokovnjaki za identifikacijo naslednjih skupin organizmov: nižji raki (Cladocera, Copepoda in Ostracoda), potočni raki (Astacidae), hrošči in ptiči.
Ekologija celinskih voda
Člani skupine raziskujejo vodne ekosisteme in različna vodna telesa: naravna in umetna jezera, reke, mokrišča in podzemne vode.
Ekologija kopnega
Raziskave kopnega vključujejo proučevanje vpliva človeka na okolje. Merilo za ugotavljanje prizadetosti so skupine organizmov, ki v okolju predstavljajo najpomembnejše elemente združb (ptiči, žuželke, rastline).
Naravovarstvo
Raziskave so usmerjene v ugotavljanje stanja narave, od biotopov in okoljskih razmer do stanja organizmov in habitatov, ki so odraz teh razmer. Ugotavljamo motnje in vpliv človeka na okoljske spremembe.
