Dan odprtih vrat NIB kot pridružen projekt Evropski noči raziskovalcev 2024

Danes, v petek, 27. 9. 2024, na Nacionalnem inštitutu za biologijo poteka Dan odprtih vrat kot pridružen projekt Evropski noči raziskovalcev. NIB bo namreč obiskalo okrog 550 dijakov iz 19 slovenskih srednjih šol in gimnazij.

Ob tej priložnosti bodo trije oddelki inštituta, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo, Oddelek za genetsko toksikologijo in biologija raka in Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov, pripravili vrsto delavnic, ki bodo znanost približevale mladim in jih navduševale za poklic raziskovalca. Morska biološka postaja Piran pa je s sodelavcem dr. Timotejem Turkom Dermastio pripravila predavanje o raziskovalni odpravi v ekosistem kalifornijskega toka na lovu za virusi, ki okužujejo fitoplankton.

Prikaz testiranja rjave gnilobe krompirja

Obiskovalci bodo lahko vstopili v karantensko postajo NIB v uradni bakteriološki laboratorij za testiranje gomoljev krompirja na bakterijo Ralstonia solanacearum, ki povzroča rjavo gnilobo krompirja. Na videoposnetku s časovnim zamikom bodo obiskovalci lahko opazovali napredovanje bolezni. Preko praktičnih prikazov poteka priprave vzorcev in informativnih plakatov se bodo seznanili z uradno laboratorijsko diagnostiko te bakterije, ki jo izvaja NIB in ki preprečuje, da bi ta bakterija vstopila v Slovenijo in povzročila škodo.


 

Kako lahko vidimo širjenje virusa po rastlini?

Obiskovalci se bodo lahko seznanili s tem, kako lahko vidimo širjenje virusa po rastlini. Da širjenje virusa po rastlini lahko vidimo, na genom virusa pripnemo zapis za protein, ki fluorescira, to pomeni, da zasveti, če nanj posvetimo s svetlobo določene valovne dolžine. Ko virus pride v celico rastline, se v celici poleg virusnih proteinov izgradi tudi pripeti protein, ki fluorescira. Širjenje virusa po rastlini potem lahko opazujemo z aparaturo za slikanje celih rastlin, delovanje katere si bodo obiskovalci lahko ogledali.

Opazovanje virusov z elektronskim mikroskopom

Virusi so tako majhni, da jih s prostim očesom ne moremo videti. Videti jih ne moremo niti s svetlobnimi mikroskopi, ki za prikaz slike uporabljajo svetlobo, saj so virusi manjši od valovne dolžine svetlobe. Lahko pa viruse vidimo z elektronskim mikroskopom, ki si ga bodo obiskovalci lahko ogledali in ki poveča objekte 100 tisoč krat. To je zelo velika povečava. Če bi 100 tisoč krat povečali 1 meter dolgo palico, bi bila njena slika dolga kar 100 km. Ko bodo obiskovalci pokukali skozi elektronski mikroskop, bodo lahko videli, da so rastlinski virusi zelo raznolikih oblik, ki kroglasti, paličasti ali nitasti, lahko pa so tudi nepravilnih oblik. Virusi, ki okužujejo bakterije, pa imajo rep, s katerim se pritrdijo na bakterijo in skozenj v bakterijo spustijo svoj dedni zapis.

Pod mikroskopom od alg do celic možganskega raka

Na predstavitvi Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka boste izvedeli, da preučujemo vse živo. Na kratko bomo predstavili vse naše večje evropske projekte. V praktičnem delu boste lahko med drugim pokukali pod mikroskop in si od blizu ogledali alge in cianobakterije. S sondami boste vzorcem vode izmerili pH, temperature, kisik in prevodnost. Poleg tega boste lahko pod lupo pogledali, kako izgledajo celice možganskega raka in kako razvijamo nove terapije in metodologijo za analizo in zdravljenja možganskega raka.


 

Pomen kisika v rekah

Predstavili bomo pomen kisika v rekah za ekosistemske procese. Po predstavitvi bodo imeli udeleženci priložnost sami izmeriti porabo kisika v vzorcih sedimentov iz oligotrofnega in evtrofnega sistema ter primerjati porabo kisika med obema sistemoma.

Kdo so opraševalci?

Naša skupina se ukvarja z določevanjem in varovanjem opraševalcev. Kdo so ti pridni pomagači, ki skrbijo za pestrost rastlin in da imamo mi zadosti hrane? Kako lahko z njihovo pomočjo spremljamo onesnaženost okolja? Vabimo vas, da sami pogledate skozi lupo in se z njimi podrobneje spoznate. Dejavnost se bo izvajala v okviru projektov Interreg BEE(A)WARE in BEE2GETHER.


 

Prisluškovanje žuželkam na Nacionalnem inštitutu za biologijo

Nacionalnem inštitut za biologijo že vrsto let raziskujemo komunikacijo med žuželkami. Osredotočeni smo na kemično in vibracijko komunikacijo med žužekami. Udeleženci bodo na delavnici spoznali predstavnike žuželčjega sveta, opremo, ki nam omogoča takšne raziskave in povohali feromone in občutili vibracijske signale, ki jih oddajajo žuželke.


 

Monitoring sov v Sloveniji

V svoji predstavitvi bom predstavil sove v Sloveniji, predstavil bom kako poteka monitoring in kakšne metode uporabljamo. Obenem bom na kratko predstavil biologijo treh najpogostejših vrst sov v gozdovih Slovenije. Na predstavitev bom prinesel tudi gnezdilnice, ki jih uporabljamo za monitoring sov. Predstavljene aktivnosti izvajamo tudi v okviru Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027 projekt E-NAT2CARE.

Predavanje dr. Timoteja Turka Dermastie iz Morske biološke postaje Piran

Sodelavec Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Timotej Turk Dermastia, se je letos poleti udeležil raziskovalne odprave v ekosistem kalifornijskega toka v sklopu raziskovalnega obiska v ZDA pod okriljem programa Fulbright na Univerzi Rutgers. Odprava je potekala na krovu ladje R/V Kilo Moana, ki jo upravlja Univerza na Havajih, Cilj odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na razbohotenje (“cvetenje”) fitoplanktona, predvsem kremenastih alg, do katerega v spomladnem in zgodnje poletnem času prihaja zaradi pridnenega dviga vode (“upwelling”), ki je nasičena s hranil. Z multidisciplinarnim pristopom so želeli dokazati, da virusi lahko pospešijo izvoz nakopičene biomase v globine oceana, s čimer bi lahko pospešili t.i biološko ogljično črpalko. V predavanju boste izvedeli, kakšno je življenje na raziskovalni ladji, in spoznali skrivnostni svet fitoplanktona, mikroskopskih organizmov, ki so odgovorni za do polovico kisika, ki ga dihamo na Zemlji. Spoznali boste ključne ekološke procese pri katerih sodeluje ter kako virusi vplivajo na njegov porast in pogubo.