25
feb
Genetska raznolikost močerila (Proteus anguinus), predavanje
Z analizo zaporedja kontrolne regije in sosednjih odsekov mitohondrijske DNA smo ugotovili veliko genetsko raznolikost močerila. Genetsko ločene so linije iz (1) Istre, (2) osrednjega in južnega predela Dinarskega krasa, (3) jugovzhodnega dela Slovenije in (4) jugozahodnega dela Slovenije. Medtem ko je populacija, ki naseljuje zahodni slovenski kras homogena, naseljujejo jugovzhodni del Slovenije tri, osrednje in južne Dinaride pa štiri ločene genetske linije. Na vseh genealoških drevesih, rekonstruiranih z metodo varčnosti, metodo največjega verjetja in z Bayesovim pristopom, je bazalno postavljena istrska linija. Črna podvrsta je del klada jugovzhodnih slovenskih populacij, vendar z belo podvrsto iz istega hidrografskega območja ne tvori monofiletske skupine. Časi ločitev štirih glavnih linij, ki smo jih ocenili z uporabo molekularne ure, kalibrirane na rodu Euproctus, sovpadajo s časi ločitev glavnih vrst rodu Salamandra.