NIB

Pri svojem raziskovalnem delu se osredotočam na razumevanje soobstoja različnih vrst, ki prostor izkoriščajo na podoben način. Za ta namen sem izbral modelna organizma Horvatovo kuščarico (Iberolacerta horvathi) in pozidno kuščarico (Podarcis muralis). Na primeru teh dveh vrst se trudim razumeti, kako, zakaj in kdaj vrste sobivajo, kaj to sobivanje pomeni za njihova življenja in kako se lahko ta sistem spremeni pod pritiski globalnih klimatskih sprememb in ob izgubi ali spremembi habitatov. Dela se lotevam s kombinacijo terenskega dela, kjer zbiram vzorce DNK, krvi, blata ter mnoge anatomske meritve živali. Na terenu pridobljene podatke obdelujem v laboratoriju, kjer se osredotočam na sodobne metode v genetiki kot je metabarkodiranje, s pomočjo katere lahko hitro in natančno določamo prisotnost organizmov v okolju, primarno me zanima prehrana kuščaric. Ob tem se v laboratoriju ukvarjam tudi z enoceličnimi paraziti kuščaric in kako le ti vplivajo na svoje gostitelje.

Glavni del sojega doktorata sem namenil sodobnemu ekološkemu modeliranju, kombiniram mehanistične (dynamic energy budget theory in korelativne modele z namenom poglobljenega razumevanja abiotskih in biotskih dejavnikov, ki vplivajo na razširjenost vrst ter na pogoje, ki omogočajo njihovo sobivanje. Pri tem delu se zanašam na znanja dela v programskih okoljih R in Matlab. Tovrstni modeli nam omogočajo, da na podlagi merljivih lastnosti živali (velikost, teža, ...) računamo energetske in masne bilance osebkov in jih kasneje umestimo v realističen kontekst mikrookolja v katerem živijo.

Ob doktorski nalogi sodelujem tudi pri mnogih drugih slovenskih in mednarodnih projektih. Med drugim takšnimi kjer se ukvarjamo s kuščaricami (Gallotia galloti) na Tenerife in njihovimi fiziološkimi adaptacijami, portugalskimi močeradi (Salamandra salamandra) in povezavami med obarvanostjo organizmov in fiziologijo, iskanjem in razvijanjem sodobnih metod za prepoznavanje prisotnosti progastega goža (Elaphe quatuorlineata), prilagoditvami ektotermnih organizmov na gorska okolja ter populacijsko genetiko planinskega pupka (Ichthyosaura alpestris) in njegovih reliktnih populacij v slovenskem visokogorju.

V prostem času sem član in nekdanji predsednik Slovenskega herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica, kjer se aktivno vključujem v projekte povezane z varstvom in raziskovanjem prostoživečih dvoživk in plazilcev. Preko društva se trudim tudi za popularizacijo ekologije in herpetologije ter boljšo  komunikacijo o pomembnosti teh pogosto pozabljenih skupin živali s splošno javnostjo.