V Biološkem središču na Večni poti 111 v Ljubljani, je v ponedeljek, 7. novembra 2011, potekala že druga svečana podelitev nagrad in priznanj Nacionalnega inštituta za biologijo, poimenovanih po prof. dr. Miroslavu Zeiu, ki je bil med ustanovitelji inštituta. Lani je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) obeležil 50-letnico svojega delovanja in ob tej  priložnosti prvič v zgodovini NIB-a podelil nagrade in priznanja prof. dr. Miroslava Zeia, posameznikom za njihove izjemne dosežke na področju osnovnih in uporabnih raziskav s področja ved o življenju ter uresničevanja vizij in poslanstva NIB.

Svečane podelitve se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je v svojem slavnostnem nagovoru izpostavil globalen pomen virov hrane in še posebej varne hrane, predvsme zaradi naraščajoče naseljenosti našega planeta. Varna hrana je tudi eden izmed pomembnih področij  pri katerih NIB sodeluje z ministrtvom za prehrano. Pod širokim pojmom zdrava hrana se skriva mnogo aktivnosti. Vsem so poznani izpostavljeni primeri gensko spremenjenih organizmov (GSO), kjer NIB pospešeno razvija znanje in tehnologije, kako odkrivati neželene GSO, pomaga MKGP pri pripravi ukrepov in smernic za sobivanje in kontrolo hrane. Nič manj pomemben vidik zdrave hrane je skrb za pitno vodo, od poznavanja ekosistemov iz katerih se napaja, pa vse do odkrivanja strupov, mutagenov in različnih človeku in rastlinam škodljivih mikroorganizmov, pa vse do razvoja metod čiščenja. Nove poti trgovanja in podnebne spremembe povzročajo hitro naseljevanje novih povzročiteljev bolezni in podirajo ravnovesja v ekosistemih. Minister je sodelavcem  NIBa zahvalil za dosedanje sodelovanje in jih pozval, da še naprej pomagajo pri kriznih in perečih vprašanjih v državi kot je predvsem nedavno grozeča epidemija trsne rumenice, pomori čebel, hrušev ožig itd., ki groze tudi slovenskemu gospodarstvu.

Na svečani podelitvi  so bile podeljene naslednje nagrade NIB:

Veliko nagrado Miroslava Zeia za raziskovalno delo na področju ved o življenju in okolju je prejela prof. dr. Alenka Malej.

Prof. dr. Alenka Malej je vodilna raziskovalka na področju ekologije obalnih voda in morske biologije, ki ga je uspešno umestila v evropski in sredozemski prostor. Njena osnovna raziskovalna dejavnost je vezana na morski plankton z usmerjenostjo na ekologijo in biologijo želatinoznega planktona. Izsledke svojih znanstvenih raziskav je objavila v znanstvenih člankih, ki so bili citirani več kot 700-krat.. Kot vodja Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo  je  več kot dvajset let koordinirala multidisciplinarno delo skupine in vodila kar 23 mednarodnih projektov s področja raziskav in monitoringa morja. Je dolgoletna nacionalna koordinatorka programa Mediterranean Action Plan pri Okoljskem programu Združenih Narodov in predsednica Nacionalnega odbora medvladne oceanografske komisije pri  UNESCu. Od leta 1985 je bila članica številnih koordinacijskih odborov za zaščito in opazovanje jadranskega in sredozemskega morja in bila leta 2010 imenovana v ekspertno skupino za pripravo paragrafa 180 za resolucijo Generalne skupščine OZN o oceanih in pomorskem pravu. Bila je gostujoča raziskovalka in profesorica na številnih uglednih morskih inštitucijah in mednarodnih šolah. Kot vabljena predavateljica ali organizatorka je sodelovala na številnih mednarodnih znanstvenih srečanjih. Odločilno je prispevala k podpisu sporazuma o sodelovanju med Nacionalnim inštitutom  za biologijo in vodilno francosko raziskovalno in medicinsko univerzo - Univerzo Pierre et Marie Curie.  Za svoj prispevek k podpisu sporazuma  je prejela medaljo omenjene univerze. Profesorica Malejeva je za svoje znanstveno raziskovalno delo leta 1989 skupaj s sodelavcema dr. Jadranom Faganelijem in dr. Nedo Fanuko prejela nagrado sklada Borisa Kidriča, katere naslednice so Zoisove nagrade za znanstvene dosežke.

Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju  raziskovalne dejavnosti inštituta sta prejela prof. dr. Jurij Piškur in doc. dr. Rade Injac.

Glavna raziskovalna področja prof. dr. Jurija Piškurja,  rednega profesorja molekularne genetike na Oddelku za biologijo, Univerze v Lundu na  Švedskem pokrivajo metabolizem prekurzorjev nukleinskih kislin, gensko zdravljenje, primerjalno genomiko in molekularno evolucijo kvasovk.  Prof. Piškur je v zadnjih 5 letih objavil 46 člankov, od skupno  več kot 120-ih, med katerimi so tudi objave v najuglednejših znanstvenih revijah. Več njegovih odkritij je bilo patentiranih, je soavtor treh knjig in soustanovitelj treh spin-off biotehnoloških podjetij. Posebno priznanje njegovim raziskovalnim dosežkom predstavlja njegova izvolitev leta 2005 v Kraljevo fiziografsko društvo v Lundu, eno od švedskih kraljevih akademij. Kljub temu, da profesor Piškur že več kot 25 let živi in znanstveno deluje v tujini, ves čas vzdržuje strokovne in osebne stike z domovino. Od leta 2010 tako deluje v Odboru za znanost pri Svetu za Slovence po svetu kot posvetovalno telo Vlade RS. Od leta 2009  pa sodeluje z  laboratorijem za mikrobiologijo Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo na področju raziskav morskih mikroorganizmov pri adaptacijah na spremenjene okoljske dejavnike.

Docentu dr. Radetu Injacu je uspelo z inovativnim znanstvenim pristopom in uporabo najsodobnejših farmakoloških in analiznih metod dokazati potencialno uporabo fulerenola kot organoprotektiva pri terapiji rakavih obolenj z doksorubicinom. S svojim delom je postavil temelje za številne nadaljnje raziskave farmakološke uporabnosti fulerenolov ter narediti pomemben korak k implementaciji tovrstnih učinkovin v klinično prakso. O znanstveni odličnosti njegovih raziskav priča 34 znanstvenih člankov v zadnjih petih letih, ki so bili že več 240-krat citirani. Njegovo poznavanje farmacevtske tehnologije se odraža v štirih mednarodnih patentnih prijavah.

Nagrado Nacionalnega inštituta za biologijo za izjemno doktorsko delo na področju raziskovalne dejavnosti inštituta je prejela dr. Jana Petković.

V letošnjem letu je Nacionalni inštitut za biologijo prvič podelil tudi nagrado za izjemno doktorsko delo, zagovarjano v preteklem  študijskem letu, prejela pa jo je dr. Jana Petković. Izsledki  izbrane doktorske naloge Jane Petković, z naslovom Mehanizmi toksičnega in genotoksičnega delovanja nanodelcev titanovega oksida,   so bili objavljeni  v  5 znanstvenih člankih in poglavju v knjigi, izdani pri mednarodni založbi. Na treh člankih in poglavju  je bila prva avtorica. Dva članka sta bila objavljena v najprestižnejših revijah s področja.  Za svoje doktorsko delo je Jana Petković prejela tudi letošnjo Krkino nagrado.

Na prireditvi so bili svečano imenovani tudi vsi mladi sodelavci NIB, ki so v obdobju od 1. januarja 2010 do 30. septembra 2011 pridobili doktorske nazive:

Dr. Irena Bertoncelj, dr. Branko Bogunović, dr. Urška Čepin, dr. Maarten De Groot, dr. Duška Delić, dr. Mateja Grego, dr. Saša Kenig, dr. Urška Koce, dr. Polona Kogovšek, dr. Borut Mavrič, dr. Petra Nikolić, dr. Franja Pajk, dr. Jana Petković, dr. Manca Pirc, dr. Anja Pucer, dr. Tomaž Rijavec, dr. Ana Rotter in dr. Alenka Žunič.

Videogalerija:

Vabljeni, da si celoten posnetek svečane prireditve ogledate na povezavi VideoLectures.net.

 

Fotogalerija