26
nov
Miroslav Zei
Miroslav Zei, slovenski biolog, * 25. julij 1914, Nabrežina pri Trstu, † 2. november 2006, Drniš, Hrvaška.
V Nabrežini pri Trstu rojeni slovenski morski biolog je, po končani univerzitetnem študiju v Ljubljani, začel svojo znanstveno kariero na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu leta 1937. To obdobje je bilo zanj in za stroko zelo pomembno, saj je prof. M. Zei začel oblikovati nov pristop k biološkemu in ekološkemu raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter smotrnega (sonaravnega) ribištva.
Njegove raziskave o naseljih pridnenih rib so prestavljale pionirske korake v sodobni ribiški biologiji v Jadranu in Sredozemlju nasploh, kjer predstavlja vrhunec odkritje zamenjave spola pri giricah in nekaterih drugih ribjih vrstah. Sledilo je obdobje profesure na Zoološkem inštitutu Naravoslovne in kasneje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je po upokojitvi akademika J. Hadžija prevzel vodenje tega inštituta in katedre. Bil je tudi prvi direktor Inštituta za biologijo, predhodnika današnjega Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je bil ustanovljen z namenom medfakultetnega združevanja bioloških raziskovalnih programov Univerze v Ljubljani. Njegovo tedanje razvejano pedagoško delo je obsegalo tudi poletne tečaje morske biologije v Inštitutu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti za morsko biologijo v Rovinju, kjer je bil tudi honorarni direktor, in jih je nato tudi uspešno odprl študentom tujih evropskih univerz.
V tem obdobju je kot predsednik ljubljanskega Društva za raziskovanje morja in podvodno tehniko podprl 1. jugoslovansko odpravo v Rdeče morje in Etiopijo in tudi s tem podpiral dejavnosti, ki so dopolnjevale visokošolsko in raziskovalno delo na področju morske biologije in ekologije. Rezultat tega je bil, da je iz Slovenije izšlo nekaj cenjenih morskih raziskovalcev, med njimi tudi taki, ki so nato delovali kot eksperti FAO in UNESCO. Sam prof. M. Zei je bil prvi, ki je šel po tej poti in je v okviru FAO vodil številne projekte za razvoj morskega ribištva v Afriki. Rezultat tega obdobja so pomembna dela o atlantskem morskem ribištvu in biologiji sardel in sorodnih vrst.
Po upokojitvi se je preselil v Portorož in prevzel vodenje Morske biološke postaje, jo organizacijsko učvrstil in pomembno prispeval k novogradnji. Tu je poskušal tudi uveljaviti uporabna ribiško-biološka raziskovanja v smeri razvoja marikulture. Ponovno je pričel s pedagoškim delom v okviru Univerze v Ljubljani in v splitskem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Po umiku z MBP je ponovno več publiciral tako znanstvene kot strokovne članke ter poljudnoznanstvene knjige, kot terminološki svetovalec za Slovar slovenskega jezika, ki je izšel pri SAZU, pa je uredil vsa slovenska imena vrst morskih rib. Umrl je 2. novembra 2006, v Drnišu na Hrvaškem.
V Nabrežini pri Trstu rojeni slovenski morski biolog je, po končani univerzitetnem študiju v Ljubljani, začel svojo znanstveno kariero na Inštitutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu leta 1937. To obdobje je bilo zanj in za stroko zelo pomembno, saj je prof. M. Zei začel oblikovati nov pristop k biološkemu in ekološkemu raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter smotrnega (sonaravnega) ribištva.
Njegove raziskave o naseljih pridnenih rib so prestavljale pionirske korake v sodobni ribiški biologiji v Jadranu in Sredozemlju nasploh, kjer predstavlja vrhunec odkritje zamenjave spola pri giricah in nekaterih drugih ribjih vrstah. Sledilo je obdobje profesure na Zoološkem inštitutu Naravoslovne in kasneje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je po upokojitvi akademika J. Hadžija prevzel vodenje tega inštituta in katedre. Bil je tudi prvi direktor Inštituta za biologijo, predhodnika današnjega Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je bil ustanovljen z namenom medfakultetnega združevanja bioloških raziskovalnih programov Univerze v Ljubljani. Njegovo tedanje razvejano pedagoško delo je obsegalo tudi poletne tečaje morske biologije v Inštitutu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti za morsko biologijo v Rovinju, kjer je bil tudi honorarni direktor, in jih je nato tudi uspešno odprl študentom tujih evropskih univerz.
V tem obdobju je kot predsednik ljubljanskega Društva za raziskovanje morja in podvodno tehniko podprl 1. jugoslovansko odpravo v Rdeče morje in Etiopijo in tudi s tem podpiral dejavnosti, ki so dopolnjevale visokošolsko in raziskovalno delo na področju morske biologije in ekologije. Rezultat tega je bil, da je iz Slovenije izšlo nekaj cenjenih morskih raziskovalcev, med njimi tudi taki, ki so nato delovali kot eksperti FAO in UNESCO. Sam prof. M. Zei je bil prvi, ki je šel po tej poti in je v okviru FAO vodil številne projekte za razvoj morskega ribištva v Afriki. Rezultat tega obdobja so pomembna dela o atlantskem morskem ribištvu in biologiji sardel in sorodnih vrst.
Po upokojitvi se je preselil v Portorož in prevzel vodenje Morske biološke postaje, jo organizacijsko učvrstil in pomembno prispeval k novogradnji. Tu je poskušal tudi uveljaviti uporabna ribiško-biološka raziskovanja v smeri razvoja marikulture. Ponovno je pričel s pedagoškim delom v okviru Univerze v Ljubljani in v splitskem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Po umiku z MBP je ponovno več publiciral tako znanstvene kot strokovne članke ter poljudnoznanstvene knjige, kot terminološki svetovalec za Slovar slovenskega jezika, ki je izšel pri SAZU, pa je uredil vsa slovenska imena vrst morskih rib. Umrl je 2. novembra 2006, v Drnišu na Hrvaškem.
