Nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke 2016

Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke na področju dejavnosti Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2016 sta prejela:

doc. dr. Meta Virant-Doberlet.

Izjemno uspešno znanstveno kariero dr. Mete Virant-Doberlet je bistveno zaznamovalo intenzivno mednarodno sodelovanje, vzpostavljeno z zgodnji odhodom v tujino, kjer je v daljših obdobjih sodelovala v raziskovalnih programih vrhunskih znanstveno-raziskovalnih ustanov, kot so Inštitut Maxa Plancka v Nemčiji, Univerza v Cardiffu, kjer je še vedno gostujoča profesorica, kot NATOva štipendistka na Madeiri in v obdobju po letu 2010 v skupini za entomološke raziskave v kmetijstvu v San Micheleju v Italiji. Dr. Meta Virant-Doberlet v samem vrhu svetovno priznanih raziskovalcev komunikacije in vedenja žuželk. To dokazuje tudi nagrada »lnsect Drummer Lifetime Achievement Award«, ki jo je dobila v letu 2015 na simpoziju o vibracijski komunikaciji artropodov v Frankfurtu, v Nemčiji. Odličnost dosežkov njenega raziskovalnega dela dokazuje članstvo v uredniškem odboru revije Bulletin of Entomological Research in njeno recenzentsko delo v revijah najvišjega ranga. Je tudi recenzentka projektov v okviru National Science Foundation (NSF) in Avstrijske znanstvene fundacije (FWF).

Področje raziskav dr. Mete Virant-Doberlet je vedenje živali, predvsem je specializirana za raziskave vedenja in komunikacije žuželk s posebnim poudarkom na študiju komunikacije izbranih skupin žuželk preko podlage. V zadnjem petletnem obdobju je bila v ospredju razvoja koncepta vibracijskih komunikacijskih omrežij ter je bila hkrati tesno povezana z razvojem uporabe vibracijskih signalov kot nove, alternativne in okolju prijazne metode za nadzor žuželčjih škodljivcev. Proučuje vibracijska omrežja izbranih vrst žuželk iz skupine polkrilcev. Pri svojem delu je pomembno razširila razumevanje komunikacije znotraj vrste v kontekstu vpliva okolja. Med drugim je opisala visoko energetsko ceno vibracijskega signaliziranja, možnost napak pri razpoznavanju vrst v enodimenzionalnem okolju na rastlinskih steblih in pomen dueta v vibracijski komunikaciji. Ugotovila je, da pajki prisluškujejo in izkoriščajo vibracijsko komunikacijo plena, da se vibracijski signali med rastlinami prenašajo po zraku, da prihaja do interference prekrivajočih se vibracijskih signalov in tudi, kako se z vibracijskimi signali sporazumevajo vinske mušice. Izjemno inovativen je njen prispevek k raziskavam možnosti uporabe in manipuliranja vedenja žuželk z vibracijskimi signali kot potencialne osnove za nadzor škodljivcev.

Vrhunska kakovost raziskovalnega dela dr. Mete Virant-Doberlet v zadnjem petletnem obdobju se odraža v 24 izvirnih znanstvenih člankih v visoko rangiranih znanstvenih revijah. Poleg tega je objavila 4 poglavja v monografskih publikacijah, izdanih pri mednarodni založbi ter 23 prispevkov na konferencah doma in v tujini.

V zadnjem obdobju se je habilitirala kot učiteljica na Univerzi v Ljubljani za področje etologije in tako prenaša svoje bogato znanje tudi na mlade znanstvenike, ki so pod njenim mentorskim vodstvom že prejeli nekaj prestižnih nagrad. Kot izjemna znanstvenica je prepoznana izven laboratorijev, saj je bila v zadnjem obdobju članica strokovnega telesa ARRS za ocenjevanje OSIC, od leta 2016 je zastopnica biologije v znanstveno-raziskovalnem svetu ARRS za naravoslovje. Je tudi članica Znanstvenega sveta NIB in od letos njegova podpredsednica. Od leta 2013 je vodila Oddelek za entomologijo in od lanskega leta tudi Oddelek za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov NIB. Od začetka leta dr. Meta Virant-Doberlet vodi obe skupini združeni v Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov.

prof. dr. Kristina Sepčić

Glavno področje raziskav dr. Kristine Sepčić, redne profesorice na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani so naravne spojine in njihova biološka vloga. Na tem področju skoraj neomejenih možnosti je svoje zanimanje usmerila v tri glavne smeri: raziskovanje proteinov egerolizinov iz gliv, raziskovanje naravnih spojin iz morskih organizmov in interakcij nanomaterialov s proteini.

Vloga glivnih proteinov, egerolizinov ni povsem jasna, predvidevajo pa, da v membranah tarčnih celic oblikujejo pore. Med drugim je prof. Sepčićeva preskusila uporabo egerolizinov za biotehnološke aplikacije – za barvanje lipidov in lipidnih domen, ter njihovo sledenje v membranah živih celic.

Med naravnimi spojinami iz morskih nevretenčarjev jo zanimajo predvsem tisti, ki bi bili lahko potencialno uporabni v farmakoloških in biomedicinskih aplikacijah. Že vrsto let se ukvarja s polimernimi alkilpiridinijevimi spojinami iz jadranske spužve ter njihovi intetičnimi analogi, ki bi se lahko uporabljali kot sredstva za stabilno transfekcijo sesalskih celic, kakor tudi kot netoksična sredstva za zaščito potopljenih površin, npr. ladijskih trupov. V zadnjem času se posveča tudi iskanju novih biološko aktivnih spojin iz še neraziskanih antarktičnih morskih spužev.

Pomemben del raziskav prof. Sepčićeve je usmerjen v preučevanje interakcij med ogljikovimi nanomateriali in encimi ter serumskimi proteini. Ogljikovi nanomateriali so se v zadnjih letih pokazali kot revolucionarna sredstva za zdravljenje bolezni, kot je rak, pri tarčni dostavi zdravil in v genskih terapijah. Uspeh zdravljenja je v veliki meri odvisen od zgodnjega odkritja bolezni, zato se raziskave usmerjajo v razvoj biosenzorjev za zgodnje zaznavanje bolezenskih znakov. Po drugi strani pa ogljikovi nanomateriali lahko iz okolja preko krvno možganske pregrade pridejo v centralni živčni sistem, kjer preko vpliva na proteine povzročijo zgodnje spremembe v možganskem tkivu. To pa lahko vodi v bolezni kot je npr. Alzheimerjeva bolezen. Prof. Sepčićeva je s sodelavci pokazala, da imajo ogljikovi nanomateriali izjemen površinski adsorpcijski potencial za encime iz skupine holinesteraz in lahko trajno spremenijo njihovo sekundarno strukturo in aktivnost. Na drugi strani pa se je grafenov oksid izkazal kot najbolj učinkovit adsorbent holinesteraz, pri čemer encimi tudi po adsorpciji ohranijo večino svoje aktivnosti. Zaradi teh površinskih lastnosti bi se grafenov oksid lahko uporabljal za imobilizacijo holinesteraz in je trenutno najbolj primeren nanomaterial za razvoj biosenzorjev v diagnostične namene.

Raziskovalno delo prof. dr. Kristine Sepčić je vselej prežeto tudi z morebitno uporabo izsledkov v biotehnoloških in medicinskih aplikacijah, na kar kaže soavtorstvo mednarodnega patenta. V zadnjih petih letih je prof. Sepčićevi uspelo ustvariti bogat znanstveni opus, ki ga sestavlja 47 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, 1 strokovni članek in 2 sestavka v znanstvenih monografijah.