Projekti

Klimatska cirkulacija Tržaškega zaliva (Zaliv), za katero je značilen vhodni tok v pridnenih plasteh v vseh sezonah (Malačič in Petelin 2009), je pogojena s cirkulacijo severnega Jadrana (Slika, zgoraj lega opazovanih področij) , ta pa s cirkulacijo celotnega Jadrana (Zavatarelli in Pinardi 2003). Klimatska cirkulacija Zaliva (Slika, spodaj levo) je tudi uporabljena v študiji širjenja ogrevalne vode, izpuščene iz plinskih terminalov (Malačič in sod. 2008). Klimatska, predvsem pa sinoptična cirkulacija v majhnih, široko odprtih zalivih, kot so Miljski, Koprski in Piranski zaliv, ki mejijo na Zaliv, pa še ni znana. Cirkulacija v teh široko odprtih majhnih zalivih je sicer zelo odvisna od generalne cirkulacije Zaliva, vendar sta sinoptična kot residualna (povprečje sinoptične) cirkulacija v odprtih zalivih tudi odvisna od topografije zalivov, pri čemer je pomemben tudi polmer ukrivljenosti rtov, ki zalive omejujejo (Valle-Levinson in Moraga-Opazo 2006). Širjenje sedimentov je v severnem Jadranu tako kot drugod odvisno od cirkulacije, resuspenzija pa od vertikalnega striženja pridnenih tokov in površinskih valov (Wang et al. 2007). Vendar pa so območja v notranjosti plitkih zalivov, v katerih pride do privzdigovanja sedimenta, lahko odločujoče pogojena s pomorskim prometom, na kar nakazujejo prve meritve motnosti pridnene vode v notranjosti Koprskega zaliva (Malačič et al. 2010). Manevriranje plovil lahko celo bolj vpliva na kalnost vodne mase v bližini plovnih poti, kot vplivajo površinski valovi in tokovi v neugodnih vremenskih razmerah. Raziskovalni projekt je motiviran s potrebo po vedenju kako, kje in ob katerih priložnostih ter okoljskih pogojih se širi z nikljem onesnažen sediment v Koprskem zalivu (Malačič et al. 2010), kot tudi sediment v Tržaškem zalivu, ki je z živim srebrom onesnažen predvsem v njegovi severni polovici (Covelli et al. 2001). V prvem primeru bodo spoznanja prispevala k upravljanju notranjosti Koprskega zaliva in bodo tudi opredeljevala vplive povečevanja pomorskega prometa na morski sediment ob širjenju Luke Koper, posledično tudi na pridnene organizme. V drugem primeru pa bodo spoznanja pomembno dopolnilo k čezmejni presoji vplivov plinskih terminalov na morsko okolje, kateri so v planiranju na italijanski strani. Osnova za to tiči tudi v nedavnem Sklepu Evropske komisije (C(2010) 5956 (Anon. 2010); slovenski prevod str. L 232/14), ki za Okvirno direktivo o morski strategiji opredeljuje merila in metodološke standarde na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda. V deskriptorju 7 (str. L 232/23) pa dokument obravnava, da mora biti trajna sprememba hidrografskih razmer taka, da ne škoduje morskim organizmom. Za oceno učinka človekovih dejavnosti je potreben pristop, pri katerem se obravnava vsak primer posebej z instrumenti, kot so presoja vplivov na okolje, strateška okoljska presoja in pomorsko prostorsko načrtovanje. Ti instrumenti morajo imeti elemente za oceno morebitnih vplivov na morsko okolje, vključno s čezmejnimi premisleki. Projekt bo razkril cirkulacijske značilnosti odprtih zalivov, kot so Miljski, Koprski in Piranski zaliv z dvema numeričnima modeloma z različno arhitekturo. Tako bo tudi ocenil rezidenčni čas zadrževanja vodnih mas v zalivih. Projekt bo proučil bo privzdigovanje sedimenta zaradi tokov in valov, kot tudi potovanje sedimenta po zalivih s tokovi. Predvsem pa bo opazoval privzdigovanje sedimenta zaradi pomorskega prometa s pomočjo novih instrumentalnih opazovanj in numeričnih simulacij, ki še niso bile uporabljene za ta namen.