Projekti

Akvakultura je med najhitreje rastočimi živilskimi sektorji, saj nadomešča vlogo že preveč izkoriščanega ribolova pri zagotavljanju zadostnih količin morske in sladkovodne hrane. Velja za enega najbolj trajnostnih sistemov pridelave mesa, saj za isto količino proizvoda potrebuje manj krme in površine kot reja perutnine, svinjine ali goveda. Trenutno stanje EU, da uvozi približno 80 % vseh morske in sladkovodne hrane, ni vzdržna praksa. V okviru Evropskega zelenega dogovora in Načrta za oživitev gospodarstva v Evropi ima Trajnostno modro gospodarstvo temeljno vlogo z ambicioznimi načrti za konkurenčno, odgovorno in podnebno nevtralno evropsko ribogojstvo z dodatnim fokusom na ohranjanju sladkovodnih ekosistemov.

Akvakultura pa mora razrešiti nekatere ovire, da bi dosegla trajnostno delovanje. Še vedno predstavlja vir številnih okoljskih problemov, zlasti v obliki odpadne krme in iztrebkov v odpadnih vodah, kar povzroča evtrofikacijo. Nekateri organizmi lahko organske odpadke iz ribogojnic uporabijo kot vir hrane in tako zmanjšajo onesnaževanje voda. Tako imenovane ekstraktivne sekundarne vrste, kot so raki in školjke, delujejo kot biofiltri in se gojijo skupaj z hranjenimi vrstami, kot so ribe. Čeprav se jih že pogosto uporablja v morskem okolju, pa njihove uporabe v sladkih vodah skoraj ni, niti za prevladujočo sladkovodno gojeno vrsto EU - šarenko (Oncorhynchus mykiss). Zato bo projekt uporabil večstopenjski pristop za opredelitev sladkovodnih vrst z velikim potencialom za biofiltracijo in skupno gojenje s šarenko.

Predlagani raziskovalni projekt vključuje terenske raziskave in poskuse v akvarijih in ribogojnicah, da bi zagotovili boljše razumevanje vloge vodnih organizmov pri bioremediaciji organskih odplak. Sestavljen je iz štirih delovnih paketov (WP) in bo trajal dve leti kot individualni podoktorski projekt. Prvi del bo osredotočen na učinke odpadnih voda iz postrvjih farm na lokalno vodno bioto in obratno - na učinke vodne biote na hranila v odpadnih vodah. To bo omogočilo boljše razumevanje vloge naravno prisotnega makrozoobentosa v takšnih sistemih in pomagalo pri izbiri vrst za nadaljnje poskuse (WP1). V akvarijih, napolnjenih z odplakami iz ribogojnic, bomo testirali filtracijo in hitrost hranjenja izbranih nevretenčarjev, da bi ocenili njihovo učinkovitost odstranjevanja organskih odpadkov (WP2). Najbolj obetavne vrste bodo uporabljene v postrvji farmi, da se preveri njihova primernost za IMTA (WP3). Zadnji delovni sklop bo namenjen obveščanju, razširjanju in uporabi rezultatov projekta.

Konceptualni model povezljivosti vseh štirih delovnih sklopov z lokacijo njihove izvedbe (ustvarjen z Biorender.com). NIB se nanaša na Nacionalni inštitut za biologijo, CDE na komunikacijo, razširjanje in izkoriščanje rezultatov, IMTA pa na integrirano večtrofično akvakulturo. Aquaexcel je mreža evropskih eksperimentalnih ribogojskih objektov.