Projekti

Z uporabo ekofiziološko zasnovanega mehanističnega modeliranja bomo lahko bolje razumeli kako so ektotermni organizmi prilagojeni na izredno suhe razmere v okolju in kako se bodo v bodoče spopadali s podnebnimi spremembami.

Financiranje projekta: Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU

Globalne podnebne spremembe in izgubljanje biodiverzitete sta pereča problema našega časa. Evropska unija ta vprašanja neposredno obravnava v okviru programov »Green Deal« in »Mission Climate«. Globalni okoljski izzivi, kot so povišane temperature in vedno močnejše in dolgotrajnejše suše, bodo vplivali na vse žive organizme in sprožili mehanizme njihove prilagodljivosti, ki so slabo poznani, vendar so bistveni za razumevanje naravnih procesov, ki nam lahko pomagajo ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnost.

Trenutni klimatski modeli napovedujejo drastične spremembe vodnega cikla po vsem svetu v prihodnosti, kar bo poseben izziv za kopenske habitate, ki bodo postali bolj suhi z vedno večjo pogostostjo in trajanjem suš. V projektu EctoAdapToArid se osredotočamo na raziskave vplivov podnebnih sprememb, povezanih s sušo, na kopenske ektoterme in njihovo sposobnost spopadanja z njimi na fiziološki ravni. Regulacija vodne bilance pri kopenskih ektotermih je zapletena. Vključuje modulacijo različnih fizioloških, vedenjskih in hormonskih mehanizmov, medtem ko na vodno bilanco vpliva izmenjava vode znotraj organizma ter med organizmom in okoljem. Suša ogroža vodno ravnovesje kopenskih ektotermov s povečano hitrostjo izhlapevanja, manjšo razpoložljivostjo vode ali hrane in/ali povečano porabo energije zaradi spremenjenega vedenja (npr. iskanje vode ali hrane, skrivanje pred soncem).

Ektotermi morajo v spreminjajočem se zunanjem okolju vzdrževati ugodno vodno ravnovesje. V naši raziskavi ugotavljamo kako so hrošči, kuščarji in pajkovci prilagojeni na izgubo vode pod različnimi okoljskimi pogoji ter kakšno imajo presnovo. S posebno eksperimentalno zasnovo bomo poskusili ugotoviti ali imajo sposobnost, da se na različne razmere v okolju fiziološko odzivajo znotraj generacije ali med generacijami. Kako se bodo organizmi spopadali s sušo, je bistveno vprašanje, ne le kot tema širokega interesa v evolucijski biologiji, temveč tudi kot pomoč pri napovedovanju posledic podnebnih sprememb. S poznavanjem njihove fiziologije bomo namreč nato informirali mehanistične ekološke modele, kateri nam omogočajo napovedovanje populacijskih odzivov na spreminjajoče se razmere v okolju.

Odgovori na te izzive bodo pomagali razvozlati trajnostne poti za ohranjanje biotske raznovrstnosti pod vplivi podnebnih sprememb na različnih ravneh, od lokalne, regionalne, evropske do globalne.

Skupna finančna vrednost projekta: 178.320 € (NOO: 178.320 €).

Povezave

• Spletna stran projekta
• Enotno spletno mesto načrta za okrevanje in odpornost
• Portal evropskasredstva.si