Projekti

Od opraševanja žuželk je vsaj deloma odvisnih kar 84 % kmetijskih rastlin, ki se jih goji v Evropi. Od opraševanja pa ni odvisna samo količina ampak tudi kakovost pridelka. Poleg medonosne čebele je zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto tudi bolj učinkoviti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev. Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke. Oprašujejo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose.

Število medonosnih čebel v Evropi ne upada, v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, celo narašča; hkrati pa število in pestrost divjih opraševalcev upadata. Opraševalce ogrožajo pomanjkanje hrane, uporaba pesticidov, podnebne spremembe, pomanjkanje primernih mest za gnezdenje, bolezni in tujerodne vrste. Ker vloge divjih opraševalcev medonosna čebela ne more nadomestiti, je zaradi upada populacij opraševalcev ponekod v svetu že ogrožena kmetijska pridelava.

Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji. Ali to že vpliva na kakovost opraševanja v kmetijstvu še ni raziskano. Prav tako ni strategije upravljanja populacij opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Dovolj močne populacije opraševalcev bi morale biti eden od konkurenčnih prednosti slovenskega kmetijstva.

Glavni cilji raziskovalnega projekta so: (1) pregled in analize stanja na področju opraševanja v Sloveniji, (2) raziskati stanje opraševalcev v izbranih sadovnjakih in njivah, (3) izmeriti morebiten deficit opraševanja, (4) na podlagi rezultatov pripraviti predlog ukrepov za zagotovitev zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin, (5) dopolnitev monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji, (6) pripraviti predloge ukrepov za izvajanje ukrepov kmetijske politike za zagotovitev zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin ter za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti in (7) diseminacija znanja na področju varstva opraševalcev v kmetijstvu različnim ciljnim skupinam in tako prispevati h konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva.

Projekt je organiziran na sedem delovnih svežnjev (DS):

V DS1 bomo pregledali in analizirali potrebe slovenskega kmetijstva po opraševanju žuželk ter obstoječe podatke o stanju opraševalcev in izbrali ciljne kmetijske rastline in območja za raziskavo stanja opraševalcev in izmero deficita opraševanja.

V DS2 bomo raziskali  stanje v izbranih sadovnjakih in njivah. Pri tem bomo za celostno sliko uporabili tri različne metode vzorčenja opraševalcev. V DS3 bomo istih lokacijah izmerili deficit opraševanja.

Glede na rezultate bomo v DS4 pripravili predloge ukrepov za ohranjanje zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin. V DS5 bomo pripravili predlog monitoringa opraševalcev in opraševanja v kmetijstvu.  Namen monitoringa je stalno spremljanje stanja opraševalcev v kontekstu zadostnega opraševanja v kmetijstvu.

V DS6 bomo pregledali ukrepe kmetijske politike in identificirali ukrepe, ki pozitivno ali negativno vplivajo na opraševalce in opraševanje in predlagali možne izboljšave. Pripravili bomo tudi predloge ukrepov kmetijske politike, ki bi prispevali h konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva.

DS7 bo namenjen razširjanju rezultatov projekta različnim ciljnim skupinam (kmetom, čebelarjem, kmetijskim svetovalcem, snovalcem kmetijskih politik,...). Med drugim načrtujemo izdajo zgibanke in videa o pomenu opraševalcev, znakih deficita opraševanja in ukrepih za zagotavljanje zadostnega opraševanja.

Projekt bo pripomogel, da Slovenija kot pobudnica svetovnega dneva čebel postane model za trajnostno upravljanje pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete.

Kontakt: dr. Danilo Bevk, danilo.bevk@nib.si

Partner

• Kmetijski inštitut Slovenije

Projektna skupina - SICRIS

Projekt financirata

• Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano