Fitoplazme na krompirju

Fitoplazme na krompirju 

Fitoplazme_podatkovni list

Krompir lahko okužijo različne fitoplazme, tudi take, ki v Evropski uniji še niso navzoče, bi pa v primeru vnosa lahko povzročile veliko negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo.

Status
V prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 so uvrščene sledeče za pridelavo krompirja nevarne fitoplazme:
•    'Candidatus Phytoplasma americanum'
•    sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma aurantifolia'
•    sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma fragariae'
•    sevi sorodni 'Candidatus Phytoplasma pruni'
V prilogo IV, del G Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/202 (nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v zvezi s semenskim krompirjem) pa je vključena 'Candidatus Phytoplasma solani'.

Opis in biologija
Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Uvrščamo jih v razred Mollicutes, rod 'Candidatus Phytoplasma' ('Ca. P.').

Gostiteljske rastline
Najpomembnejši gostitelj 'Ca. P. americanum' je krompir. Glavna gostiteljska rastlina 'Ca. P. aurantifolia' je limeta. 'Ca. P. pruni' okužuje predvsem breskev in druge rastline rodu Prunus. 'Ca. P. fragariae' je bila odkrita na jagodah, leskah, rdečem drenu, črnem bezgu, rastlinah rodu Ulmus, Acer, itd. V Sloveniji je bila okužba s 'Ca. P. fragariae' potrjena na leskah, maklenu, navadnem gabru, navadnem glogu, črnem jesenu in gradenu. Sevi, ki so sorodni 'Ca. P. aurantifolia', 'Ca. P. fragariae' in 'Ca. P. pruni' lahko okužijo tudi številne druge rastline, vključno krompir.
'Ca. P. solani' lahko okuži številne rastline, med drugim je povzročiteljica bolezni navadne trsne rumenice (Bois noir), rdečenja koruze (maize rednes) in bolezni stolbur na krompirju. V Sloveniji je pogosto odkrita na trti, dokazali pa smo jo tudi že na slaku, koprivi, paradižniku, korenju, jajčevcu, papriki in tudi na krompirju.

Geografska razširjenost
Za fitoplazme, ki so uvrščene v prilogo II/A Izvedbene Uredbe Komisije (EU) 2019/2027 ni znano, da bi se pojavljale na ozemlju Evropske Unije, oziroma so zabeležene zgolj posamične najdbe. 'Ca. P. solani' pa je bila potrjena v številnih državah v Evropi in tudi drugod.


Gospodarska škoda
Okužbe krompirja s 'Ca. P. solani' lahko vodijo do velikih izgub pridelka (iz različnih držav v Evropi so poročali o 30 do 80% izgubah pridelka) in slabše kvalitete semenskega krompirja. 'Ca. P. americanum' ter sevi, ki so sorodni 'Ca. P. aurantifolia', 'Ca. P. fragariae' in 'Ca. P. pruni', so v državah, s podobnimi klimatskimi razmerami kot v EU, povzročili veliko ekonomsko škodo (upad prodaje ali vrednosti pridelka zaradi simptomov na gomoljih, temnih obarvanj čipsa pripravljenega iz okuženih gomoljev, itd).

Poti prenosa
Fitoplazme lahko vnesemo na novo območje z okuženim sadilnim materialom. Vnesejo se lahko tudi z okuženimi drugimi rastlinami, ki so lahko nato vir okužbe za krompir, saj je prisotnost vsaj nekaterih žuželčjih prenašalcev (za nekatere od teh fitoplazem) potrjena tudi v Sloveniji.

Fitosanitarni ukrepi
Potrebni so preventivni ukrepi, kot je na primer nakup preverjeno zdravega sadilnega materiala.
V primeru potrditve prisotnosti teh fitoplazem v rastlinah, je potrebno okužene rastline uničiti, če se potrdi tudi prisotnost prenašalca, pa ga je smiselno zatirat s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Če sumite na okužbo, takoj obvestite strokovnjake javne službe zdravstvenega varstva rastlin na lokalnem kmetijsko gozdarskem zavodu ali inštitutu ali fitosanitarnega inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Javna služba zdravstvenega varstva rastlin: https://www.gov.si/teme/javna-sluzba-zdravstvenega-varstva-rastlin/ 

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/o-upravi/inspekcija-za/

Nacionalni inštitut za biologijo: http://www.nib.si/zaznavanje-mikroorganizmov-rastlinskih-patogenov

Pomembnejši viri:

EPPO global database (podatki zajeti 30.3.2023):
•    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPAE   
•    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPAF  
•    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPFG  
•    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPPN
•    https://gd.eppo.int/taxon/PHYPSO  

EFSA PLH Panel (EFSA Panel on Plant Health), Bragard C, Dehnen-Schmutz K, Gonthier P, Jaques Miret JA, Justesen AF, MacLeod A, Magnusson CS, Milonas P, Navas-Cortes JA, Parnell S, Potting R, Reignault PL, Thulke H-H, Van der Werf W, Vicent Civera A, Yuen J, Zappala L, Bosco D, Chiumenti M, Di Serio F, Galetto L, Marzachi C, Pautasso M and Jacques M-A, 2020. Scientific Opinion on the pest categorisation of the non-EU phytoplasmas of tuber-forming Solanum spp. EFSA Journal 2020;18(12):6356, 59 pp. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2020.6356


Besedilo pripravila:
Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo